Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Jurska in kredna radiolarijska stratigrafija Južnih Alp v severozahodni Sloveniji: časovna opredelitev dinamike sedimentacijskih bazenov na robu Neotetide

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.02  Naravoslovje  Geologija  Paleontologija in biostratigrafija 

Koda Veda Področje
P450  Naravoslovno-matematične vede  Stratigrafija 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
jura, kreda, radiolariji, dinamika bazenov, Jadranska plošča, Južne Alpe, Dinaridi, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18462  dr. Maja Andrič  Arheologija  Raziskovalec  2011 - 2014  202 
2.  30482  dr. Miloš Bartol  Geologija  Raziskovalec  2011 - 2013  76 
3.  19124  dr. Bogomir Celarc  Geologija  Raziskovalec  2014  321 
4.  05794  dr. Špela Goričan  Geologija  Vodja projekta/programa  2011 - 2014  274 
5.  13607  mag. Adrijan Košir  Geologija  Raziskovalec  2011 - 2014  233 
6.  32279  dr. Duje Kukoč  Geologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  28 
7.  05066  dr. Dragomir Skaberne  Geologija  Raziskovalec  2011 - 2014  240 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  10.080 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
Povzetek
Območje, ki ga bomo preiskovali, pripada vzhodnemu delu Južnih Alp, kjer se danes prekrivajo dinarske in južnoalpske strukture. V mezozoiku je območje pripadalo vzhodnemu delu kontinentalnega roba Jadranske plošče, obrnjenemu proti oceanu Meliata-Maliac, ki se je odprl v srednjem triasu kot zaliv Neotetide. Na nasprotnem, zahodnem delu je Jadranska plošča mejila na Alpsko Tetido, ki se je formirala v srednji juri kot del Atlantskega oceanskega sistema. Predlagane podrobne stratigrafske raziskave na območju Južnih Alp bodo dale ključne podatke za razumevanje razvoja obeh oceanskih sistemov in njunih medsebojnih vplivov, kakor tudi geodinamske evolucije kasnejšega Alpsko-Dinarsko-Karpatskega orogenega sistema. Na območju raziskav ločimo štiri paleogeografske enote: Bovški in Blejski jarek, ki sta se formirala proti koncu spodnje jure, Julijski prag, ki je bil od srednje jure podmorska planota, in Tolminski jarek, ki je obstojal od začetka jure in je mejil na večjo stabilno karbonatno platformo. Med temi sedimentacijskimi bazeni je imel Blejski jarek najbolj distalen položaj na kontinentalnem robu. Na tak položaj kaže starost flišnih sedimentov, ki so se v Blejskem jarku začeli odlagati v spodnji kredi, v Tolminskem jarku pa šele v obdobju campanij-maastrichtij. Kompletna stratigrafska zaporedja od spodnje jure do sredine krede so na obravnavanem območju lepo odkrita. Za vsako enoto smo izbrali referenčne profile, na katerih bomo detajlno proučili sedimentno zaporedje in fosilni zapis. Poseben poudarek bo na tistih delih stratigrafskega zaporedja, ki so bistvenega pomena za rekonstrukcijo dinamike sedimetacijskih bazenov. Natančna časovna opredelitev bo temeljila na mikropaleontoloških raziskavah, predvsem radiolarijev, v krednih zaporedjih pa tudi nanoplanktona. Zaporedja bomo korelirali z ustreznimi zaporedji v Dinaridih (od Hrvaške do Grčije), Severnih Apneniških Alpah in Karpatih (v Avstriji in od Slovaške do Romunije) ter v Južnih Alpah (v severni Italiji). Cilja predlaganega projekta sta 1) podrobna študija ključnih profilov, o katerih so na voljo samo pomanjkljivi ali zastareli podatki in 2) kompilacija relevantnih stratigrafskih podatkov z različnih lokalitet v celovito korelacijsko shemo, ki bo opredelila vse glavne tektonsko-stratigrafske dogodke v prostoru in času. Pri korelaciji bodo posebej pozorno obravnavani naslednji dogodki: - faze subsidence v spodnji in srednji juri (verjetno prva v pliensbachiju in naslednja v bajociju); - začetek narivanja ofiolitnih pokrovov v skrajnih notranjih dinarskih conah in razvoj karbonatnih platform na ofiolitnih pokrovih (verjetno zgornja jura do najnižjega dela krede); - formiranje prvih predorogenih ("foreland") bazenov (spodnja kreda); - ponovna subsidenca (povezana z močnim erozijskim dogodkom) v Tolminskem jarku in verjetno sočasno formiranje velikih neptunskih dajkov na robu Julijskega praga (srednji del krede). Pomen pričakovanih rezultatov lahko povzamemo v naslednjih točkah: 1) Natančna časovna opredelitev različnih dogodkov bo pojasnila dinamiko razvoja jurskih in krednih sedimentacijskih bazenov na obravnavanem območju in bo pomembno prispevala k nadaljnjemu razvoju palinspastičnih modelov na širšem območju orogena. 2) Natančne datacije različnih formacij bodo hkrati omogočile globalno korelacijo in interpretacijo stratigrafskih zaporedij z vidika klimatskih sprememb in evstatičnih nihanj morske gladine. 3) Na bolj lokalnem nivoju bo podrobnejša stratigrafska razčlenitev služila kot osnova za izboljšavo tektonske rekonstrukcije Julijskih Alp. 4) Formalno bodo opisane nekatere litostratigrafske enote, ki so trenutno še slabo datirane in nimajo imen. Ti rezultati bodo prispevek k boljši stratigrafski nomenklaturi. 5) Pomemben cilj projekta je promocija naravne dediščine Slovenije. Obravnavani profili se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka, ovrednoteni bodo z vidika ohranjanja in varovanja naravne dediščine ter p
Pomen za razvoj znanosti
V projektu smo natančno datirali jurska in kredna zaporedja Pokljuškega, Krnskega in Tolminskega pokrova v Julijskih Alpah in prispevali nove podatke za razumevanje sedimentarne dinamike severovzhodnega roba Jadranske plošče. Preiskane profile smo korelirali s podobnimi razvoji v Južnih Alpah, Dinaridih in Severnih apneniških Alpah. Rezulati korelacij bodo bistveno prispevali k nadaljnjemu razvoju palinspastičnih modelov Alpskega področja. V ožji regiji bodo rezultati služili kot temelj za izboljšavo tektonske rekonstrukcije Julijskih Alp. Predlagana stratigrafska členitev (nekatere formacije so na novo opisane) bo praktičen pripomoček pri podrobnem kartiranju območja. Največji pomen imajo stratigrafski rezultati Blejskega bazena oziroma Pokljuškega pokrova, ki ima vse značilnosti razvojev v centralnih Dinaridih in kaže veliko podobnost z zgornjimi pokrovi (Tirolicum) v Severnih apneniških Alpah. Očitno je, da je Pokljuški pokrov med narivanjem prepotoval bistveno večjo razdaljo kot drugi pokrovi v Julijskih Alpah. Ni pa še jasno, ali je narivanje Pokljuškega pokrova potekalo v eni ali morda v dveh fazah, od katerih se je prva začela že sredi krede.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati so primarno uporabni v učne namene na visokošolski stopnji. Sukcesije v Julijskih Alpah so lahko dostopne in predstavljajo idealen teren za študente geologije, predvsem stratigrafije, sedimentologije in paleontologije. Teren je primeren predvsem za vaje iz snemanja profilov in vaje iz geološkega kartiranja. Rezultati so hkrati osnova za evalvacijo geoloških naravnih vrednot v Julijskih Alpah v smislu ohranjanja, varovanja in pomena za izobraževanje. Raziskano ozemlje se nahaja na območju Triglavskega narodnega parka, kar raziskavam naravne dediščine daje še poseben pomen. Poljudno napisani članki prispevajo k boljši prepoznavnosti geologije kot znanosti v družbi, znaten vpliv pa bi lahko imeli tudi na razvoj turizma na tem območju. Člani projektne skupine smo sodelovali pri pripravi štirih kongresnih ekskurzij in vodnikov za te ekskurzije. Na ta način smo pripevali k prepoznavnosti geoloških in drugih slovenskih znamenitosti v domačih in mednarodnih strokovnih krogih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno