Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Razvoj in uporaba naprednih numeričnih in eksperimentalnih metod pri študiju procesov na krasu

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.05.03  Tehnika  Mehanika  Numerično modeliranje 

Koda Veda Področje
P510  Naravoslovno-matematične vede  Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija 

Koda Veda Področje
2.03  Tehniške in tehnološke vede  Mehanika 
Ključne besede
kras, numerično modeliranje,večfizikalni problemi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29437  dr. Giovanni De Ninno  Fizika  Raziskovalec  2012  155 
2.  16180  dr. Franci Gabrovšek  Mehanika  Vodja projekta/programa  2011 - 2014  424 
3.  21174  dr. Aleksander Grm  Mehanika  Raziskovalec  2011 - 2014  53 
4.  29096  dr. Agnieszka Z. Guštin  Materiali  Raziskovalec  2011  136 
5.  35306  dr. Rosen Kanchev Ivanov  Fizika  Raziskovalec  2012 
6.  06382  dr. Janja Kogovšek  Geologija  Raziskovalec  2011 - 2013  554 
7.  28366  dr. Gregor Kosec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2011 - 2013  143 
8.  33584  dr. Qingguo Liu  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2013 - 2014  30 
9.  09652  dr. Andrej Mihevc  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  773 
10.  35031  dr. Katarina Mramor  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2014  49 
11.  29924  dr. Matija Perne  Sistemi in kibernetika  Mladi raziskovalec  2011 - 2012  124 
12.  12605  dr. Metka Petrič  Geologija  Raziskovalec  2011 - 2014  491 
13.  20880  Anton Pristovšek    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  10 
14.  08302  dr. Tomaž Rodič  Materiali  Raziskovalec  2011 - 2014  239 
15.  35885  dr. Eva Sincich  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2013 - 2014  13 
16.  08099  dr. Tadej Slabe  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  671 
17.  04101  dr. Božidar Šarler  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  1.043 
18.  16096  dr. Tomaž Šuštar  Matematika  Raziskovalec  2011 - 2014  45 
19.  01004  dr. Nadja Zupan Hajna  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  446 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.648 
2.  1533  C3M d.o.o., Center za računalništvo v mehaniki kontinuuma - modeliranje in trženje  Ljubljana  5663270  81 
3.  1540  Univerza v Novi Gorici  Nova Gorica  5920884000  12.915 
Povzetek
Kras je geološki sistem, katerega specifične lastnosti in oblike so posledica  raztapljanja kamnin v podzemnih in površinskih vodah. Kraške je skoraj pol Slovenije; od tu izhajajo prvi znanstveni opisi krasa in številni strokovni izrazi. Kras ima pri nas tudi velik gospodarski pomen, saj se iz kraških vodonosnikov z vodo oskrbuje več kot polovica Slovencev, nekateri izjemni naravni fenomeni pa so svetovno znane turistične točke. Podobno kot v ostalih področjih geoznanosti , se raziskave krasa v zadnjih desetletjih vse bolj usmerjajo v razumevanje procesov, ki določajo razvoj in funkcijo kraških vodonosnikov in kraškega površja. Veliko mehanizmov in oblik na krasu je še nepojasnjenih, zato stremimo k razvoju novih modelskih pristopov s katerimi bi obravnavali različne elemente kraških sistemov. Glavni cilj predlaganega projekta je razvoj in uporaba naprednih numeričnih metod v raziskavah krasa. V ta namen smo izbrali tri primere, katerih obravnava bo prinesla nova temeljna spoznanja o kraških sistemih. V prvem primeru bomo podrobno obravnavali razvoj kraškega kanala, s posebnim ozirom na podrobno strukturo toka in raztapljanja ob meji med prosto tekočo vodo oziroma vodo v sedimentu in kamnito steno kanala. Z modelom, ki bo presegal klasično enodimenzionalno paradigmo, bomo raziskovali strukturo toka, hitrosti raztapljanja in razvoj nekaterih tipičnih stenskih oblik. Model bo temeljil na enodomenskem konceptu in diskretizaciji z lokalno brezmrežno metodo. Drugi primer bo obravnaval pretakanje, prenos snovi in razvoj kraške vadozne cone. Obravnavali bomo gravitacijski tok vode skozi delno nasičen porozno-razpoklinski medij. Kompleksnost geometrije in večfazna narava problema narekujeta uporabo modernih metod. Predvideni model bo temeljil na osnovi Lattice-Bolzmannove metode in metode Hidrodinamike Zglajenih Delcev (SPH). V tretjem primeru bomo z že obstoječimi modeli obravnavali razvoj mreže kraških kanalov v različnih pogojih. Cilj sklopa je sistematično povezati prostor parametrov, ki karakterizira tipična okolja zakrasevanja, z geometrijo mreže kraških kanalov, ki pri tem nastane. Rezultate vseh treh sklopov bomo obravnavali v kontekstu že obstoječih in na novo pridobljenih rezultatov terenskih meritev. V projekt bodo sodelovali trije slovenski partnerji, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (IZRK), Laboratorij za večfazne procese Univerze v Novi Gorici (LVP) in visoko tehnološko podjetje C3M d.o.o. Vsi skupaj združujejo znanje in izkušnje o krasu in naprednih numeričnih metodah. Pri projektu bo sodelovala tudi skupina iz Svobodne Univerze v Berlinu (FUB).
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovanje krasa je vse bolj usmerjeno v razumevanje temeljnih procesov in mehanizmov, ki so bistveni za razvoj, lastnosti in pojavne oblike na krasu. Kvantitativni modelski pristopi dobivajo v krasoslovju vse večji pomen, saj kras s kompleksnostjo in mnogoterostjo procesov ponuja številne nerešene izzive. V projektu smo obravnavali niz problemov, ki so v središču pozornosti krasoslovja. Odkrili smo nove mehanizme speleogeneze, predstavili nove pristope pri modeliranju podzemnega toka in modeliranju raztapljanja kamnin na krasu. Rezultate projekta smo uspešno predstavili mednarodni znanstveni javnosti in s tem že vzpodbudili nove raziskave na tem področju znanosti. Številne pobude za sodelovanje, ki smo jih prejeli, so jasen dokaz za to.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je dežela klasičnega krasa, kjer so bili kraški pojavi najprej deležni znanstvene obravnave. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU je vodilna krasoslovna inštitucija v svetu. Seveda pa to mesto lahko ohranimo le z novimi izvirnimi prispevki, ki pomenijo mejnike v krasoslovju. Ne dvomimo, da jih je omenjeni projekt dal kar nekaj. Po drugi strani pa je projekt združil raziskovalce z različnih področij (kras, modeliranje), ki že konkretno razmišljajo tudi o sodelovanju v prihodnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno