Projekti / Programi
Zadnji stik z zdravstvenim delavcem pred samomorom: Kaj je spregledano?
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.00.00 |
Medicina |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.05 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Druge medicinske vede |
samomorilno vedenje, psihološka avtopsija, zadnji stik
Raziskovalci (12)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
32135 |
dr. Diego De Leo |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2011 - 2014 |
438 |
| 2. |
26321 |
Manca Drobne |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Tehnični sodelavec |
2011 - 2014 |
54 |
| 3. |
26180 |
Dejan Kozel |
Psihiatrija |
Raziskovalec |
2012 - 2014 |
49 |
| 4. |
29587 |
dr. Marja Kuzmanić |
Psihiatrija |
Mladi raziskovalec |
2011 |
31 |
| 5. |
34312 |
dr. Urša Mars Bitenc |
Psihologija |
Mladi raziskovalec |
2012 - 2014 |
63 |
| 6. |
27785 |
Ana Petrović |
Psihiatrija |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
47 |
| 7. |
34313 |
dr. Tina Podlogar |
Psihiatrija |
Raziskovalec |
2012 - 2014 |
133 |
| 8. |
28757 |
dr. Vita Poštuvan |
Psihologija |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
528 |
| 9. |
24800 |
dr. Maja Roškar |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2012 - 2014 |
428 |
| 10. |
22821 |
dr. Saška Roškar |
Psihiatrija |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
361 |
| 11. |
29738 |
mag. Alenka Tančič Grum |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
190 |
| 12. |
35873 |
Janina Žiberna |
Medicina |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
27 |
Organizacije (3)
Povzetek
Predlagani projekt Zadnji stik z zdravstvenim delavcem pred samomorom: Kaj je bilo spregledano se osredotoča na raziskovanje samomora s pomočjo metode psihološke avtopsije (PA). Na takšen način problematika samomora v Sloveniji še ni bila raziskana, zato bo project pomembno prispeval k boljšemu razumevanju tega kompleksnega fenomena in bo hkrati pripomogel k njegovemu preprečevanju v prihodnosti. Slovenija se namreč po umrljivosti zaradi samomora kljub upadu v zadnjih letih, še vedno uvršča med bolj ogrožene države. Problematika samomora je še bolj pereča v času ekonomske recesije, ki je lahko pomembno povezana z duševnim zdravjem prebivalstva.
Fokus predlaganega raziskovalnega projekta bodo žrtve samomora iz različnih slovenskih regij. O njih bomo pridobili podatke s pomočjo intervjujev z njihovimi družinskimi člani in/ali prijatelji ter z zdravstvenim osebjem, ki je imelo stik z umrlimi v mesecih pred smrtjo. Dobljene podatke o žrtvah samomora bomo primerjali s kontrolno skupino žrtev nepričakovanih smrti. Raziskava bo v obeh raziskovalnih skupinah predvidoma zajela skupno 100 primerov smrti zaradi samomora (skupina primerov) in nepričakovanih naravnih smrti (kontrolna skupina). Usposobljeni klinični raziskovalci bodo izvajali polstrukturirane intervjuje (psihološko avtopsijo) z najbližjimi sorodniki ter z vsemi zdravstvenimi delavci, ki so imeli klinični stik s preminulim v obdobju pred njegovo smrtjo. Preučevani podatki bodo zajemali demografske podatke, podatke o psihopatologiji, osebnostnih značilnostih, telesnem zdravju ter življenjskih okoliščinah žrtev samomora, kakor tudi podatke o zadnjem stiku z zdravstveni osebjem.
Osrednje raziskovalno vprašanje se dotika različnih strokovnih profilov zaposlenih v zdravstvu in njihovih veščin prepoznavanja samomorilnega vedenja. Prav zdravstveni delavci so namreč prvi v vrsti vratarjev sistema (t.i. gatekeeperji), ki lahko pomembno prispevajo k preprečevanju samomorilnosti. Dosedanje ugotovitve kažejo, da večina ljudi nekaj mesecev ali celo tednov pred samomorom obišče svojega zdravnika, vendar njihova samomorilna ogroženost pogosto ostane spregledana. V projektu se zato želimo osredotočiti na izvajanje psiholoških avtopsij (PA) in preko te metode na prepoznavanje specifičnih dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, ki iz različnih razlogov ostanejo spregledani. Z identifikacijo slednjih bomo zapolnili pomembno vrzel na področju raziskovanja samomora v Sloveniji. Bolj podrobno je namen pričujoče raziskave preučiti, če in kako bi lahko zadnji obisk/i pri zdravstvenem delavcu prispeval/i k preprečevanju samomora. Posebna pozornost bo namenjena vsebini zadnjega stika, opozorilnim znakom in informiranosti zdravstvenih delavcev glede zaznavanja in ukrepanja pred samim dogodkom. Ključni podatki se bodo nanašali na proces zadnjega stika, vključno s kvaliteto vzpostavljenega odnosa, nenavadnim vedenjem bolnika, nelagodnim počutjem zdravstvenega delavca, zaskrbljenostjo delavca zaradi bolnikovega morebitnega samomora.
Poleg omenjenega bo na podlagi pridobljenih podatkov z metodo PA mogoče primerjati značilnosti oseb, ki so storile samomor, iz različnih starostnih skupin in regij, s čimer bi lahko ocenili razlike in podobnosti v dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih povezanih s samomorom, med drugim tudi medicinske in psihiatrične diagnoze ter odzivnost na različne intervencije. S pridobljenimi informacijami želimo razviti usmerjeni pristop, ki bi zdravstvenim delavcem omogočal bolj uspešno prepoznavanje in delo z bolniki z visokim tveganjem za samomor saj raziskave kažejo, da je preventiva samomora na primarni zdravstveni ravni izjemnega pomena.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalna skupina je tekom projekta pridobila nova znanja in poznanstva z raziskovalci in strokovnjaki iz tujine. Potekala je izmenjava znanj, inštrumentov, prav tako pa je raziskovalna skupina skupaj s tujimi raziskovalci izdala pomembno publikacijo, ki podrobneje predstavlja probleme v suicidologiji in najnovejša spoznanja. Raziskovalci so spoznanja, ki so jih pridobili s projektom, že predstavljali na mednarodnih kongresih in konferencah, izsledke pa bodo diseminirali še v prihodnje (predvidene dodatne objave člankov). V okviru projekta je vsako leto potekala mednarodna konferenca z naslovom Triple i in suicidiology, na kateri smo gostili priznane znanstvenike in strokovnjake iz Slovenije in tujine.
Pomen za razvoj Slovenije
Poleg povezav s tujino, ki so za Slovenijo izjemnega pomena, so raziskovalci vzpostavili tudi dobro sodelovanje z organizacijami in inštitucijami v Sloveniji. Predvsem gre izpostaviti sodelovanje med Slovenskim centrom za raziskovanje samomora in Slovensko policijo. Sodelovanje in skupne izkušnje so bile pobuda za organizacijo strokovnega posveta na temo samomora, ki se ga je udeležilo okrog 100 predstavnikov policije, kar je velik korak v smeri skupnega dela na področju prepoznavanja in preprečevanja samomorilnega vedenja v Sloveniji. Raziskovalna skupina je tudi prevedla, priredila in dopolnila protokol za izvedbo raziskave psihološke avtopsije, ki je pomemben inštrument za raziskovanje dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov za samomor in samomorilno vedenje. V okviru projekta smo vsako leto organizirali mednarodno znanstveno konferenco z naslovom Triple i in suicidology, ki znanstveni, strokovni in širši javnosti predstavlja nova spoznanja na tem področju, zmanjšuje stigmatizacijo samomorilnega vedenja in samomora ter ozavešča o načinih preprečevanja. Vsako leto se na konferenci dodatno usposobi okoli 60 posameznikov iz različnih področij (zdravstvo, sociala, nevladne organizacije itd.).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
