Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vloga monomernih GTPaz pri uravnavanju mobilnosti endosomov/lizosomov v astrocitih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B470  Biomedicinske vede  Fiziologija 

Koda Veda Področje
3.05  Medicinske in zdravstvene vede  Druge medicinske vede 
Ključne besede
glija, astrocit, endocitoza, endosomi, lizosomi, Rab, GDI, tick-borne encephalitis virus
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  00449  dr. Iztok Dolenc  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2011 - 2014  110 
2.  23345  dr. Mateja Gabrijel  Farmacija  Raziskovalec  2012 - 2014  47 
3.  18548  dr. Helena Haque Chowdhury  Nevrobiologija  Raziskovalec  2011 - 2014  155 
4.  01302  dr. Matjaž Jeras  Biotehnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  363 
5.  27585  dr. Jernej Jorgačevski  Medicina  Raziskovalec  2011 - 2014  180 
6.  15666  dr. Marko Kreft  Nevrobiologija  Raziskovalec  2011 - 2014  685 
7.  14676  dr. Igor Mekjavić  Srce in ožilje  Raziskovalec  2011 - 2014  1.274 
8.  21390  dr. Maja Potokar  Medicina  Raziskovalec  2011 - 2014  161 
9.  32900  dr. Nataša Radić  Medicina  Raziskovalec  2012  36 
10.  15467  dr. Matjaž Stenovec  Medicina  Raziskovalec  2011 - 2014  202 
11.  14829  dr. Veronika Stoka  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2011 - 2014  237 
12.  26198  dr. Urban Švajger  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2011 - 2012  204 
13.  35836  dr. Slavica Terzieva  Medicina  Raziskovalec  2013 - 2014 
14.  31572  dr. Saša Trkov Bobnar  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2011 - 2014  56 
15.  20214  dr. Nina Vardjan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2011 - 2014  267 
16.  32525  dr. Jelena Velebit Marković  Nevrobiologija  Raziskovalec  2011 - 2014  40 
17.  03702  dr. Robert Zorec  Nevrobiologija  Vodja  2011 - 2014  802 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.987 
2.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.400 
3.  1683  CELICA, biomedicinski center, d.o.o.  Ljubljana  1506854  1.783 
Povzetek
Za astrocite, najštevilčnejše celice glije v možganih, so najprej menili, da so samo nekakšno “lepilo”, danes pa vemo, da so prek prevzema in sproščanja večjega števila molekul vpletene v številne pomembne procese, kot so integriranje in regulacija signaliziranja med nevroni. Namen predlagane raziskave je v astrocitih študirati proces endocitoze, s katerim v celice z mešički (endosomi/lizosomi) vstopajo molekule iz zunajceličnega prostora in plazmaleme. Mehanizmi, s katerimi se molekule v lumnu mešičkov razporedijo na različne destinacije v celici, so slabo raziskani. Naše specifično vprašanje bo, ali je mobilost endosomov/lizosomov regulirana z majhnimi GTPazami Rab, ki so skupaj s svojimi regulatorskimi in efektorskimi beljakovinami (GDI) vpleteni v regulacijo endocitoze in recyclinga. Razumevanje tega transporta je pomembno za razumevanje kognitivnih procesov, saj so pri bolnikih z duševno zaostalostjo identificirali mutacije genov, ki vplivajo na delovanje beljakovin Rab. Poleg tega je lahko endocitoza tudi ena izmed poti virusne infekcije celic in študirali bomo, ali virusi uporabljajo endocitozo za vstop v astrocite. Pri raziskovanju naših vprašanj bomo uporabili nove pristope, ki združujejo metode molekulske biologije, celične fiziologije in kvantitativne mikroskopije. Napovedujemo, da bodo rezultati predlagane raziskave ne samo novi, ampak bodo pomembno prispevali k novemu vpogledu razumevanja vloge astrocitov v fizioloških in patoloških razmerah, kot sta duševna zaostalost in virusna infekcija.
Pomen za razvoj znanosti
Naša raziskava je bila osredotočena na preučevanje astrocitov, najpogostejših celic glije v možganih sesalcev in zelo pomembnih za delovanje nevronov. Vlogo astrocitov smo preučevali s stališča regulacije endocitoze in vračanja z membrano obdanih mešičkov na plazmalemo. Vedno več raziskav ugotavlja vpletenost okvare transporta mešičkov pri številnih boleznih, predvsem nevrodegenerativnih boleznih osrednjega živčnega sistema in tudi kognitivnih motnjah. Večina raziskav do sedaj je bila osredotočena na nevrone. Astrociti pomembno oskrbujejo nevrone, vplivajo pa tudi na njihovo diferenciacijo in sinaptični prenos. S tega stališča je pomembno preučiti, v kakšnih razmerah je transport mešičkov v njih spremenjen in kako se to odraža na delovanju nevronov. Naša raziskava je pokazala, da je endolizosomski transport zmanjšan v prisotnosti okvarjenih endosomskih GTPaz Rab4 in Rab5 ter njihove regulacijske beljakovine GDI, mutacije katere so odkrili pri eni izmed oblik sindroma intelektualne nezmožnosti, ki je kar pogosta. Raziskava predstavlja pomemben korak pri ugotavljanju povezav med okvarami endolizosomskega transporta v astrocitih in nepravilnosti pri delovanju in preživetjem nevronov. Poleg tega lahko nevrotropni virusi, ki vstopajo v celice prek endosomskih predelkov, tudi vplivajo na njihove celične procese. Poleg nevronov, lahko okužijo tudi druge celice v osrednjem živčnem sistemu, tudi astrocite. Naša raziskava o dinamičnem spremljanju okužbe s TBE na živih astrociti je prva te vrste. Pokazali smo, da virusi vplivajo na dinamiko endolizosomanih mešičkov, in da ne vplivajo na preživetje podganjih astrocitov, kar je v skladu z novo paradigmo o rezervoarju TBE v možganih glodalcev.
Pomen za razvoj Slovenije
- Ugotovitve bazičnih znanstvenih razsikav na področju celične fiziologije predstavljajo pomembne temelje za pridobivanje bolj celostne slike o delovanju tkiv in organov v normalnih fizioloških razmerah in bolezenskih stanjih. Poleg tega so odlična platforma za izdelavo o izboljšanih načinih diagnostike in izdelavi bolj tarčnih zdravil. Novi patenti in zdravila so pomembne stopnje razvoja vsake države. - Objave rezultatov v znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva in udeležba na mednarodnih srečanjih povečujejo prepoznavnost Univerze v Ljubljani in Slovenije. - Projekt vsebuje pomembno temo raziskovanja in raziskovalci projektne skupine so pridobili tudi na izobraževalnem področju. Prav tako so se v raziskovanju te problematike ustrezno izobraževali tudi mlajši raziskovalci, študenti. Raziskovalni projekt je poleg večje prepoznavnosti članov programske skupine v znanstvenih krogih, pripomogel tudi pri navezovanju stikov z mednarodno mrežo raziskovalcev, kar je pomembno za nadaljni razvoj, tako posameznikov kot skupine in države.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno