Projekti / Programi
Vpliv aktivnega transporta imatiniba in različnih genotipov pacientov na uspešnost terapije kronične mieloične levkemije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B490 |
Biomedicinske vede |
Hematologija, zunajcelične tekočine |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
Imatinib, kronična mieloična levkemija, terapija, aktivni transport, genotipizacija.
Raziskovalci (23)
Organizacije (2)
Povzetek
Kronična mieloična levkemija (KML) je maligna novotvorba krvotvorne matične celice, ki jo uvrščamo med mieloproliferativne bolezni. 15-20% odraslih bolnikov z levkemijo ima KML. Naravni potek bolezni traja 3-5 let in gre skozi tri različna obdobja: kronično, v katerem odkrijemo 85% bolnikov, sledi pospešeno obdobje, ki vodi v blastno preobrazbo, stanje enako akutni levkemiji. Po letu 2001 se je z imatinibom, kot prvim inhibitorjem tirozinske kinaze (TKI – Tyrosine Kinase Inhibitor) na tržišču, začelo obdobje molekularnega zdravljenja KML, v katerem je osemletno preživetje bolnikov kar 93%, če upoštevamo samo smrti povezane s KML.
Resna intoleranca na imatinib se pojavi pri manj kot 5% bolnikov, primarna rezistenca na zdravljenje, pa pri 25% bolnikov zdravljenih z imatinibom. Mehanizmov nastanka rezistence je več in jih v zadnjem času intenzivno raziskujejo. Kaže pa, da je rezistenca neposredno ali pa posredno (prek povečanega nastajanja na TKI rezistentnih klonov) povezana s prenizko koncentacijo učinkovine na mestu delovanja. Prenizke koncentracije, razvoj rezistence in neuspeh terapije so že povezali s slabim privzemom imatiniba v tarčne celice s prenašalci OCT1. Tako prehod imatiniba iz lumna prebavnega trakta v krvno plazmo, ki je še praktično neraziskan, kot prehod iz krvne plazme v tarčne celice, sta procesa, odvisna najverjetneje predvsem od aktivnosti prenašalnih proteinov.
V okviru predlaganega projekta nameravamo raziskati procese, ki določajo koncentracijo imatiniba na mestu delovanja – to je v tarčnih celicah (mononuklearnih levkocitih). Pri tem se bomo glede molekularnih mehanizmov osredotočili na prehod učinkovine iz prebavnega trakta v krvni obtok, glede kliničnega pomena pa na njeno razporejanje med krvno plazmo in citosolom tarčnih celic v periferni krvi in kostnem mozgu. Zato bomo razvili metodo za direktno meritev koncentracije imatiniba v tarčnih celicah v periferni krvi in kostnem mozgu. Načrtujemo pa, da bo ta metoda postala tudi osnova za individualno določanje privzema imatiniba v tarčne celice pred začetkom in takoj po začetku terapije. Preveriti želimo torej ali je možno z našo že razvito in zelo občutljivo LC-MS-MS analizno metodo določanja imatiniba in N-desmetil imatiniba v krvnih celicah doseči primerljive rezultate kot z uporabo radioaktivno označenega imatiniba pri ugotavljanju aktivnega privzema te učinkovine v mononuklearne celice periferne krvi z OCT1 prenašalci pred začetkom terapije. Tako bi lahko postavili klinično uporabno metodo za individualno določanje aktivnosti OCT1 v tarčnih celicah, ki je zelo pomembna za uspešnost terapije z imatinibom.
Raziskali bomo povezanost med polimorfizmi izbranih genov in plazemskimi oziroma znotrajceličnimi koncentracijami imatiniba in N-desmetil imatiniba ter nadalje – povezanost z uspešnostjo zdravljenja na populaciji slovenskih bolnikov. Ugotoviti želimo tudi ali obstaja povezava med izražanjem genov za prenašalce in encime za presnovo imatiniba med celicami levkocitne vrste iz kostnega mozga in iz periferne krvi. Nadalje nas zanima povezanost izražanja istih genov v celicah levkocitne vrste iz kostnega mozga in periferne krvi z znotrajceličnimi koncentracijami imatiniba in njegovega metabolita N-desmetilimatiniba. In končno – raziskali bomo povezanost izražanja teh genov pred pričetkom in med potekom zdravljenja z uspešnostjo zdravljenja - to bomo omogočili z vzorčenjem v več časovnih točkah.
Smatramo, da bo pridobljeno znanje in razvite metode pripomoglo k zgodnejši določitvi optimalnega odmerka imatiniba v terapiji KML oz. da se bodo, v kolikor bo to potrebno, bolniku čim prej predpisale novejše učinkovine kot sta nilotinib in dasatinib. Za slednji namreč velja, da uspešnost terapije ni odvisna od aktivnosti OCT1.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskali in proučili smo mehanizme prehoda imatiniba skozi mukozno bariero v GIT kot tudi v krvne celice (privzem imatiniba). Tako smo lahko z aktivno absorpcijo in eliminacijo pojasnili visoko biološko uporabnost velike in bazične molekule imatiniba ter veliko variabilnost plazemskih koncentracij med bolniki. Metode za analitsko ovrednotenje znotrajceličnih koncentracij so redke in običajno vezane na uporabo radioaktivno označenih spojin. V okviru tega projekta smo razvili ustrezno LC-MS analitsko metodo za določanje imatiniba tako v plazmi kot v krvnih celicah. Metoda za določanje koncentracije imatiniba v granulocitih v literaturi še ni bila objavljena. Poleg tega smo razvili tudi analitsko metodo za sočasno določanje koncentracije imatiniba, nilotiniba in dasatiniba iz posušene lise krvi s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti sklopljeno s tandemsko masno spektrometrijo, ki v literaturi tudi še ni znana.
Pomen za razvoj Slovenije
Smatramo, da bodo pridobljeno znanje in razvite metode pripomogli k zgodnejši določitvi optimalnega odmerka imatiniba v terapiji KML oz. da se bodo, v kolikor bo to potrebno, bolniku čim prej predpisale novejše učinkovine, kot sta nilotinib in dasatinib. Za ti dve učinkovini namreč velja, da uspešnost terapije ni odvisna od aktivnosti OCT1.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
