Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Generalni faktor osebnosti: njegov psihološki pomen, psihosocialni korelati in biološki temelji.

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.09.00  Družboslovje  Psihologija   

Koda Veda Področje
S260  Družboslovje  Psihologija 

Koda Veda Področje
5.01  Družbene vede  Psihologija in kognitivne znanosti 
Ključne besede
osebnost, generalni faktor osebnosti, struktura osebnosti, psihično blagostanje, evolucijska psihologija, nevropsihologija, kognitivna psihologija, psihološkii procesi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18463  dr. Andreja Avsec  Psihologija  Raziskovalec  2011 - 2014  294 
2.  22647  dr. Boštjan Bajec  Psihologija  Raziskovalec  2011 - 2014  157 
3.  31258  Lucija Hočevar    Tehnični sodelavec  2011 - 2014 
4.  21336  dr. Tina Kavčič  Psihologija  Raziskovalec  2011 - 2014  370 
5.  13425  dr. Darja Kobal Grum  Psihologija  Raziskovalec  2011 - 2014  639 
6.  01337  dr. Janek Musek  Psihologija  Vodja  2011 - 2014  732 
7.  19944  dr. Kristijan Musek Lešnik  Psihologija  Raziskovalec  2011 - 2014  350 
8.  06835  dr. Sonja Pečjak  Psihologija  Raziskovalec  2011 - 2014  847 
9.  10811  dr. Cirila Peklaj  Družboslovje  Raziskovalec  2011 - 2014  416 
10.  01304  dr. Marko Polič  Psihologija  Raziskovalec  2011 - 2014  988 
11.  10825  dr. Velko S. Rus  Družboslovje  Raziskovalec  2011 - 2014  416 
12.  15062  dr. Matija Svetina  Psihologija  Raziskovalec  2011 - 2014  354 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.045 
Povzetek
Raziskovanje generalnega faktorja osebnosti (GFP), njegove psihološke narave, njegovih povezav z drugimi prominentnimi psihološkimi spremenljivkami in njegovih bioloških (evolucijskih, genetskih, nevrofizioloških) temeljev je postalo pomembno in propulzivno področje psihološkega raziskovanja in raziskovanja osebnosti ter osebnostne strukture še posebej. V najnovejši perspektivi raziskovanja GFP lahko tako že dokaj jasno zasledimo najpomembnejše odprte probleme, ki jih morajo razrešiti nadaljnje raziskave. Te probleme lahko razvrstimo v naslednje skupine: 1. problemi, ki zadevajo interpretacijo psihološke vsebine GFP (naravo GFP); 2. problemi, ki zadevajo odnose GFP z drugimi pomembnimi psihološkimi in demografskimi spremenljivkami; 3. problemi, ki zadevajo medkulturno stabilnost GFP; 4. problemi, ki zadevajo biološke podlage GFP. Predlagani raziskovalni projekt se torej posveča empiričnemu preverjanju raziskovalnega modela, ki se loteva bistva omenjenih problemov. Model je zasnovan na predhodnem raziskovanju vodje projekta in drugih avtorjev (po letu 2007) in ga lahko na kratko formuliramo z naslednjimi postavkami oziroma hipotezami: 1. GFP lahko utemeljeno in prepričljivo interpretiramo kot zelo robusten generalni faktor, ki zaseda sam vrh hierarhične strukture osebnostnih dimenzij (piramidni model osebnostne strukture); 2. GFP ima substancialne korelacije s skoraj vsemi najbolj prominentnimi psihološkimi spremenljivkami v nekognitivnem območju osebnosti (emocionalnost, afekt, motivacija, soočanje s stresom, psihično blagostanje, samospoštovanje in druge); 3. GFP je del zelo obsežne generalne dimenzije, ki povezuje celotno nekognitivno domeno osebnosti; 4. GFP pomeni superdimenzijo osebnosti, ki je medkulturno in mednacionalno zelo stabilna; 5. doslej odkrite značilnosti GFP tvorijo plavzibilno osnovo za teorijo o biološki podlagi GFP, vključujoči evolucijske, genetske in nevrofiziološke vidike.   V projektu bodo iz omenjenih generalnih hipotez oblikovani raziskovalni modeli in submodeli, v katerih bodo podani pričakovani odnosi med relevantnimi psihološkimi spremenljivkami. Vsi modeli bodo nato empirično preverjeni s pomočjo ustreznih metod merjenja in ocenjevanja ter raziskovalnih metod (eksperimentalno, korelacijsko in multivariatno raziskovanje). Sistematično empirično preverjanje modela, ki je podan z gornjimi formulacijami, lahko bistveno pripomore bolj jasnemu in določnemu teoretičnemu okvirju GFP in osebnostne strukture. Pričakovani rezultati raziskave lahko močno izboljšajo naše razumevanje osebnostne strukture in in odnosov med pomembnimi psihološkimi spremenljivkami, pa tudi naše razumevanje odnosov med glavnimi dimenzijami celotne nekognitivne sfere psihološke realnosti. Še več, pričakovani rezultati lahko prispevajo bistvene odgovore na nekatere še nerešena vprašanja v zvezi z GFP in njegovo naravo, vključno z zelo pomembnim vprašanjem, ali temelji GFP bolj na dejanskih korelacijah v obnašanju, ali bolj na korelacijah, ki jih povzročajo manj substancialni dejavniki ali celo artefakti. Zato bodo rezultati projektne raziskave lahko pomembni pri fundamentalni teoretski evalvaciji bioevolucijskega modela GFP, ki bi lahko pomenil velik korak v bolj temeljitem razumevanju bioloških (evolucijskih, genetskih in nevroznanstvenih) temeljev človekove osebnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Sistematično empirično preverjanje modela, ki je podan z gornjimi formulacijami, lahko bistveno pripomore bolj jasnemu in določnemu teoretičnemu okvirju GFO in osebnostne strukture. Pričakovani rezultati raziskave lahko močno izboljšajo naše razumevanje osebnostne strukture in in odnosov med pomembnimi psihološkimi spremenljivkami, pa tudi naše razumevanje odnosov med glavnimi dimenzijami celotne nekognitivne sfere psihološke realnosti. Zato bodo rezultati projektne raziskave lahko pomembni pri fundamentalni teoretski evalvaciji bioevolucijskega modela GFO, ki bi lahko pomenil velik korak v bolj temeljitem razumevanju bioloških (evolucijskih, genetskih in nevroznanstvenih) temeljev človekove osebnosti. Poleg teh teoretskih vidikov pa imajo pričakovani rezultati projekta lahko tudi pomembne uporabne in praktične nasledke. Med posameznimi dimenzijami osebnosti ima verjetno prav GFO največjo prediktivno vrednost za tako pomembne psihološke kategorije kot so samospoštovanje, psihično blagostanje in zdravje, srečnost, učinkovitost spopadanja s stresi, ali pa za našo uspešnost v pomembnih življenjskih kontekstih (izobraževanje, poklic, družina. Boljše poznavanje GFO nam lahko omogoči konstrukcijo novih psiholoških instrumentov, ki bodo zelo uporabni na vseh področjih psihološkega profesionalnega dela. Sistematično empirično preverjanje celotnega strukturnega modela osebnosti, ki je podan z gornjimi formulacijami, lahko bistveno pripomore bolj jasnemu in določnemu teoretičnemu okvirju GFO in osebnostne strukture. Pričakovani rezultati raziskav lahko močno izboljšajo naše razumevanje osebnostne strukture in in odnosov med pomembnimi psihološkimi spremenljivkami, pa tudi naše razumevanje odnosov med glavnimi dimenzijami celotne nekognitivne sfere psihološke realnosti. Še več, pričakovani rezultati lahko prispevajo bistvene odgovore na nekatere še nerešena vprašanja v zvezi z GFO in njegovo naravo, vključno z zelo pomembnim vprašanjem, ali temelji GFO bolj na dejanskih korelacijah v obnašanju, ali bolj na korelacijah, ki jih povzročajo manj substancialni dejavniki ali celo artefakti. Zato bodo rezultati projektne raziskave lahko pomembni pri fundamentalni teoretski evalvaciji bioevolucijskega modela GFO, ki bi lahko pomenil velik korak v bolj temeljitem razumevanju bioloških (evolucijskih, genetskih in nevroznanstvenih) temeljev človekove osebnosti. Med najpomembnejšimi zaključki ali ugotovitvami prejšnjih raziskav GFO in osebnostne strukture je ugotovitev, da je GFO reprezentant še veliko širše generalne dimenzije, ki zajema celotno nekognitivno področje psiholoških spremenljivk (rGFP). V skladu s tem lahko formuliramo splošno teoretsko tezo, da celotno področje nekognitivnih psiholoških spremenljivk povezuje velika generalna (super)dimenzija osebnosti, ki zajame temeljne dimenzije osebnosti v ožjem smislu (torej velikih pet), a tudi temeljne dimenzije psihičnega blagostanja, zdravja, spoprijemanja s stresom, emocionalnosti, motivacije, samopodobe, samospoštovanja, nadzora, modrosti itd. Če gre za skupni imenovalec vseh najpomembnejših domen osebnosti zunaj področja naših kognitivnih sposobnosti (pet velikih, psihično blagostanje in zdravje, stres, emocije, motivacija, samopodoba, samospoštovanje, nadzor, modrost idr.), potem gre logično tudi za skrajno močan (verjetno celo najmočnejši) posamičen prediktor tako pomembnih pojavov kot so kakovost življenja, mentalno počutje in zdravje, akademska in poklicna uspešnost, kakovost partnerskega in družinskega življenja itd. Perspektivni pomen takšnega prediktorja v uporabni psihologiji si komaj predstavljamo. Zdi se, da gre za morda najpomembnejši prediktorski monodimenzionalni konstrukt v psihologiji.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje projektne skupine pomeni prispevek k razvoju in napredku slovenske znanosti in posebej seveda slovenske psihologije. Gre pa tudi za aplikacijo pridobljenih psiholoških spoznanj v slovenskem vzgojno izobraževalnem sistemu in pri praktičnem oziroma aplikativnem delu psihologov in drugih strokovnjakov, npr. pri prevenciji psihičnega blagostanja, psihološki in socialni pomoči in pri napredku ter posodobitvi profesionalnega dela z ljudmi nasploh. Raziskovalni model zajema psihološke spremenljivke, ki jih je s sodobnimi in najsodobnejšimi psihološkimi merskimi instrumenti mogoče celo veljavno in zanesljivo meriti (osebnostni in drugi psihološki vprašalniki, lestvice in testi). Preverjanje modela zahteva seveda testiranje odnosov med spremenljivkami, pri čemer bodo uporabljene za to najprimernejše metode multivariatnega in v nekaterih primerih tudi eksperimentalnega raziskovanja, vključno z metodami preverjanja (kavzalnih) modelov s pomočjo analize kovariančnih struktur (SEM analize). V projekt so bili vključeni raziskovalci, ki temeljito obvladajo vse metodološke zahteve projekta. Posebno vrednost projekta vidimo, kot že rečeno, v dejstvu, da za zelo majhne stroške obeta teoretsko in praktično zelo pomembne rezultate, ki bodo zanesljivo zelo odmevni tudi v svetu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno