Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Oskrba starejših v skupnosti v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Starejši, skupnost, tipologija skrbi, kakovost oskrbe, občine, integracija metod,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05735  dr. Majda Černič Istenič  Sociologija  Raziskovalec  2011 - 2014  400 
2.  23425  dr. Maša Filipovič Hrast  Sociologija  Raziskovalec  2011 - 2014  347 
3.  15257  dr. Valentina Hlebec  Sociologija  Vodja projekta/programa  2011 - 2014  609 
4.  15248  dr. Sabina Jelenc Krašovec  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2011 - 2014  476 
5.  32353  Jasna Jugovič    Tehnični sodelavec  2012 
6.  28323  dr. Matic Kavčič  Sociologija  Raziskovalec  2012 - 2014  112 
7.  11849  dr. Dušanka Knežević Hočevar  Antropologija  Raziskovalec  2011 - 2014  328 
8.  06354  dr. Sonja Kump  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2011 - 2014  418 
9.  25842  dr. Jana Mali  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2011 - 2014  744 
10.  09975  dr. Srna Mandič  Sociologija  Raziskovalec  2011 - 2014  434 
11.  34363  dr. Anja Mohorko  Sociologija  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  13 
12.  32324  Maja Mrzel  Sociologija  Raziskovalec  2011 - 2014  53 
13.  36854  mag. Boštjan Mur    Tehnični sodelavec  2014  12 
14.  12775  dr. Milivoja Šircelj  Ekonomija  Raziskovalec  2011 - 2014  86 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.528 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  39.117 
3.  0591  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo  Ljubljana  1627147  9.546 
4.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.590 
Povzetek
Eden od glavnih izzivov sodobnih družb so zagotovo demografske spremembe in z njimi povezano staranje prebivalstva ter organizacija skrbi za starejše. V projektu naslavljamo vprašanja, ki jih te spremembe prinesejo na ravni lokalnih skupnosti, saj je skupnost prostor, kjer se organizacijsko in izvedbeno odvija velik del skrbi za starejše.   Družina je ključen vir pomoči in skrbi za starejše tako pri nas kot v tujini, kot so pokazale že mnoge raziskave, pri tem pa so ji v nujno oporo storitve lokalne skupnosti. Raziskave potrjujejo, da se v delovanju skupnost in družina dopolnjujeta (Muramatsu in Campbell, 2002). Poleg tega veliko starejših ljudi v Sloveniji biva samih (glej Mandič in Cirman 2006, Filipovič in Hlebec 2006) in so  zato še posebej odvisni od virov pomoči, ki v skupnostih obstajajo. Vendar lokalnih skupnosti tudi na tako majhnem območju, kot ga predstavlja Slovenija, ne moramo obravnavati homogeno. Na lokalni ravni obstajajo namreč izrazite razlike glede formalnih mrež zagotavljanja skrbi za starejše (kot je na primer pomoč na domu) in razvitosti drugih formalnih mrež (kot je obstoj domov za starejše, dnevni in medgeneracijski centri, patronažno varstvo, delovanje neprofitnih organizacij in društev v posameznem okolju ter medsosedska pomoč) (Hlebec 2010, Jelenc Krašovec in Kump 2009, Kump in Jelenc Krašovec 2010, Filipovič et al. 2005, Filipovič 2007). V projektu bomo preverjali dve raziskovalni vprašanji, in sicer 1. Kakšna je tipologija skrbi za starejše v skupnosti v Sloveniji?, ter 2. Na kakšen način (s kakšno kombinacijo storitev in akterjev) je v posameznih občinah zagotovljena skrb in kakšna je njena kakovost? Zanima nas torej kako se v posameznih tipih zagotavlja kakovost oskrbe za starejše, tj. ali se posamezni modeli razlikujejo v tem kako kakovostna je skrb za starejše. Domnevamo, da je bil razvoj storitev za starejše v lokalni skupnosti v Sloveniji raznolik in pričakujemo več modelov, povezanih z velikostjo občine, stopnjo urbanizacije in gospodarske razvitosti, ter tradicije oskrbe v posamezni občini. Nadalje nas zanima ali različni modeli oskrbe za starejše v skupnosti zagotavljajo različno kakovost oskrbe starejših, ali pa nasprotno, ali je možno, da je kakovost oskrbe v različnih modelih enakovredna. To pomeni, da v posameznih modelih oskrbe v skupnosti pridemo do podobne kakovosti oskrbe na različne načine. Metodologija projekta je najsodobnejša, uporabljali bomo integracijo kvantitativnih in kvalitativnih metod in sicer z zaporedno uporabo kvantitativne in kvalitativne metode (Creswell in Plano, 2007). V projektu bomo najprej naredili kvantitativni pregled stanja v lokalnih skupnostih, tj. kakšne oblike skrbi za starejše, oblike sodelovanja in delovanja na lokalnih ravneh obstajajo ter ugotavljali razlike po regijah. Ta širši pregled stanja bomo poglobili s primarnim raziskovanjem, in sicer študijo primerov. Pri tem bomo izhajali iz že razvite tipologije (po Hlebec 2010), kjer smo identificirali 5 modelov oskrbe na domu. Podrobno bomo tako analizirali pet izbranih lokalnih skupnosti v Sloveniji. V izbranih občinah bomo izvedli intervjuje in fokusne skupine z glavnimi akterji. Obravnavali bomo vse vidike skupnostne skrbi, torej s perspektive izvajalcev te skrbi, kot tudi s perspektive uporabnikov (ne le starejših, ampak tudi njihovih svojcev). Ugotavljali bomo kakšno je stanje in kakovost ponudbe, kakšne so razlike in specifike v Sloveniji po posameznih območjih, ter kakšni so potenciali in ovire za zagotavljanje kakovostne oskrbe starejših. Izbira različnih okolij bo omogočila tudi ugotavljanje potencialnih prednosti in pomanjkljivosti teh okolij, ter načinov premagovanja ovir pri zagotavljanju kakovostne oskrbe starejših.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt ima številne doprinose pri razvoju sociologije staranja, socialnega dela s starejšimi in evalvacije dela s starejšimi. Znanstveni rezultati projekta so: - tipologija oskrbe za starejše v skupnosti v Sloveniji, - raziskava o genezi tipov organizacije oskrbe v skupnosti (kaj vpliva na razvoj posameznih tipov), - analiza kakovosti oskrbe starejših v skupnosti, - ključne ugotovitve o tem kaj vpliva na kakovost oskrbe starejših v skupnosti - oblikovanje analitičnega okvirja preučevanja oskrbe ostarelih v podeželskih skupnosti z identifikacijo indikatorjev in oblikovanjem tipologije. Raziskovanje kakovosti oskrbe starejših ljudi v skupnosti je bilo do sedaj dokaj parcializirano in med seboj neprimerljivo, kar je zaviralo razvoj znanosti in strok, ki vstopajo na polje oskrbe starejših ljudi. Oblikovali smo znanstvena izhodišča, ki bodo usmerjala delovanje različnih strok pri zagotavljanju kvalitetne oskrbe starejših ljudi v skupnosti. Kombiniran kvantitativno-kvalitativni pristop preučevanja skupnostne oskrbe starih je dokazal večji razlagalni domet celostnega preučevanja skupnostne oskrbe, kot pa bi ga pridobili z uporabo zgolj kvantitativnega ali pa kvalitativnega pristopa. Kvantitativno oblikovanje tipologije, ki je temeljila predvsem na dostopnih podatkovnih zbirkah, omogoča analizo trendov skupnostne oskrbe na ravni države in občin. Tveganja, ki jih prinaša uporaba zgolj takega pristopa, pa vključujejo (ne)posodabljanju tovrstnih zbirk, kvaliteto razpoložljivih podatkov oz. pomanjkljivo zakonsko sicer zavezujoče obveščanje posamičnih akterjev (npr. centrov za socialno delo, domov za stare ipd.) o stanju/podatkih na terenu. Kvalitativni pristop taka tveganja v določeni meri razrešuje, obenem pa dopolnjuje kvantitativno oblikovano tipologijo z razkrivanjem določenih mehanizmov delovanja skupnostne oskrbe na terenu, ki jih obstoječe podatkovne zbirke ne zajemajo. Tako smo s kvalitativno raziskavo pomembno dogradili kvantitativno tipologijo v smeri identificiranja več oblik formalne in neformalne skupnostne oskrbe, razkrivanja vzrokov ne/sodelovanja akterjev skupnostne oskrbe, vzrokov odrekanja institucionalne oskrbe v posamičnih skupnostih (zlasti podeželskih) in še vedno pomembni vlogi družine pri nudenju oskrbe starim na podeželju. Zaradi zelo omejenega sistematičnega raziskovanja o potrebah in ponudbi izobraževanja in učenja starejših ljudi, prestavljajo rezultati naše raziskave dodano vrednost v zalogi novega znanja v okviru znanstvene discipline Izobraževalna gerontologija. Poleg tega projekt prinaša nova znanja na do sedaj (pre)malo raziskanih področjih staranja in okrbe starejših. Posebej raziskovanje o izobraževanju in učenju starejših bo prispevek k doslej šibkemu teoretskemu raziskovanju, kar je posledica pomanjkljive metodološke in konceptualne opredelitve tega področja. V raziskavi obravnavamo socialni kontekst izobraževanja starejših v njihovem bivalnem okolju. Na osnovi teoretskih raziskav bomo izobraževanje starejših povezali s koncepti kot so skupnosti za vse starosti, socialno učenje, socialna vključenost, skupnostni razvoj in skupnostno učenje. Osredotočili se bomo na proučevanje vpliva izobraževanja starejših na njihovo kakovost življenja in socialno vključenost. V tem smislu bodo naše ugotovitve prispevale k doslej neraziskanim vplivom izobraževanja na aktivno staranje. V okviru projekta smo predstavili rezultate strokovni in znanstveni javnosti v obliki delavnic in predavanj, s prispevki na domačih in mednarodnih konferencah ter jih objavili v znanstvenih revijah, s čimer bomo prispevali k prepoznavnosti slovenskega raziskovanja doma in v tujini.
Pomen za razvoj Slovenije
V Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020 (2014) je vzpostavitev dolgotrajne oskrbe opredeljena kot osrednja naloga Slovenije za prispevek h gospodarski rasti Evropske Unije (EVROPA 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast). Rezultati projekta so neposredno uporabni pri vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe. Ugotovili smo, kakšno je stanje in kakovost ponudbe oskrbe za stare, kakšne so razlike in specifike v Sloveniji po posameznih območjih, ter kakšni so potenciali in ovire za kohezivno delovanje skupnosti in zagotavljanje kakovostne oskrbe starejših. Ugotovitve projekta so pomembne za oblikovanje primerne socialne politike na tem področju – t.j. pri pripravi zakona za dolgotrajno oskrbo, ki bo upošteval ugotovljene razlike ter s tem prilagoditev aktivnosti posameznim tipom občin in tako zagotovil višjo kakovost življenja starejših ter tudi vzdržnost sistemov socialne varnosti. Predvsem knjižne objave so že zaznane kot vir pomembnih informacij s strani različnih ministrstev ob pripravi zakona za dolgotrajno oskrbo. Rezultati raziskave tudi kažejo, da bo v Sloveniji potrebno pripraviti ustrezno nacionalno in lokalno izobraževalno politiko, ki bo upoštevala različne in dostopne možnosti za izobraževanje in učenje starejših in ki bo ustrezala različnim potrebam in izobraževalnim ciljem starejše populacije v skladu s potrebami različnih lokalnih skupnosti. Izobraževalci in prostovoljci, ki delajo s starejšimi ljudmi, potrebujejo dodatna znanja iz izobraževalne gerontologije, prav tako pa tudi skupnostnega in medgeneracijskega izobraževanja. Povečevanje deleža starejših ljudi v družbi ima pogosto negativen prizvok in je predstavljeno kot grožnja obstoječemu sistemu. Deloma je razlog takšnemu razumevanju demografskih sprememb tudi nerazvita oskrba za starejše ljudi v skupnosti. Projekt bo z izrazitimi znanstvenimi in aplikativnimi učinki prispeval tudi k spremembam v pojmovanju staranja in starosti v družbi. Starejši ljudje niso družbi zgolj v breme, temveč z razvejanim sistemom oskrbe v skupnosti, odpirajo možnosti za spremenjeno vrednotenje starosti. Za družbo so starejši ljudje vir znanja, zaposlovanja, medgeneracijskega sodelovanja, omogočajo razvoj znanosti in strok. S projektom bomo presegli negativno vrednotenje starosti in prikazali različne pozitivne učinke starajoče se družbe. Za potrebe drugačnega razvoja skrbi za starejše ljudi, ki bi vključevala tudi ponudbo izobraževalnih in učnih dejavnosti v skupnosti in organizacijah, ki izvajajo oskrbo za starejše ljudi v skupnosti, bi se postopno razvilo omrežje ponudnikov izobraževanja za starejše ljudi, s tem pa tudi ustreznejša kadrovska zasedba, bolj raznoliki programi in dodatne dejavnosti tudi za medgeneracijsko sodelovanje v skupnosti. Posredno to pomeni tudi večje potrebe po izobraževanju kadrov tudi na drugih strokovnih področjih, njihovo intenzivnejše vzajemno povezovanje, predstavljanje modelov dobrih praks med domačimi in tujimi strokovnjaki in vzpostavljanje zavesti o potrebah po raznolikih programih tudi tam, kjer se ti še niso razvili. Posredno ti ukrepi pomenijo razvoj skupnosti in njihove kohezivnosti ter zadovoljevanje potreb različnih generacij in različnih družbenih skupin. Socialno delo v slovenskih domovih za stare ljudi ima posebno vlogo, saj imamo v Sloveniji izrazito institucionalno usmerjeno skrb za stare ljudi. Pred izvajanjem projekta smo zaznavali premike, ki se kažejo v dinamiki usmerjenosti domov od medicinske do socialne in narekujejo različne modele socialnega dela v medicinsko in socialno usmerjenih domovih. Rezultati projekta pa kažejo, da je socialno delo v domovih za stare nosilec sprememb institucionalne oskrbe, spodbujevalec skupnostne oskrbe in motivator za razvijanje celostne oskrbe starejših v skupnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno