Projekti / Programi
Teoretični vidiki in empirična analiza učinkov prožne varnosti na trgu dela
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.01 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Ekonomske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
prožna varnost, minimalne plače, zavarovanje za brezposelnost, produktivnost, empirična analiza
Raziskovalci (24)
Organizacije (3)
Povzetek
Cilj. Cilj predlagane raziskave je preučiti učinke ključnih sprememb v slovenski delovni zakonodaji od začetka 90-ih let na rezultate na trgu dela in produktivnost. Pri tem se bomo osredotočili na zakonodajne spremembe na treh področij: (i) varovanje zaposlitve, (ii) minimalne plače, in (iii) nadomestila za brezposelnost. V vsakem od področij pomembne zakonodajne spremembe omogočajo opredelitev njihovih učinkov na preučevane spremenljivke.
Raziskovalna vprašanja. V okviru raziskave bomo preučili naslednje učinke:
· Učinki na tokove delavcev in delovnih mest: Kakšni so učinki zakonodajnih sprememb na tokove delavcev in delovnih mest? Na strani tokov delavcev bomo ovrednotili agregatne vstope v zaposlitev in izstope iz zaposlitve, celotno realokacijo delavcev in presežno realokacijo. Prav tako bomo analizirali posamezne tokove, vključujoč prehode iz ene službe v drugo, iz brezposelnosti v zaposlenost in obratno ter iz neaktivnosti v zaposlenost in obratno. Na strani tokov delovnih mest bomo analizirali neto ustvarjanje delovnih mest s strani novih ali že obstoječih podjetij in ukinjanje delovnih mest s strani podjetij v zapiranju ali obstoječih podjetij.
· Učinki na plače: Kakšni so učinki zakonodajnih sprememb na plače različnih skupin delavcev – in na celotno distribucijo plač?
· Učinki na produktivnost: Kakšni so učinki zakonodajnih sprememb na raven in rast celotne faktorske produktivnosti
Učinke bomo preučili za šest ključnih zakonodajnih sprememb, tj. tri na področju varovanju zaposlitve (spremembe v ureditvi zaposlovanja za določen in nedoločen čas v letih 2002 in 2007 in uvedba agencij za zagotavljanje dela v letu 1998), eno na področju minimalne plače (njena uvedba v letu 1995 in kasnejše spremembe) in dve na področju nadomestil za brezposelnost (zmanjšanje in povečanje nadomestil v letu 1998 oziroma 2011).
Metodologija. Uporabili bomo metodo razlike v razlikah (na ravni posameznika in podjetja), ki bo temeljila na ugotavljanju razlik pred in po spremembi zakonodaje in razlik med eksperimentalno in kontrolno spremenljivko. Pri tem bomo uporabili dve metodi. Prvič, ko bo zakonodajna sprememba takšna, da bo vplivala na določene skupine podjetij/delavcev (eksperimentalna skupina), na druge pa ne (kontrolna skupina), bomo učinke identificirali z »kvazi-kontroliranim« eksperimentom. V primerih, ko učinkov na ta način ne bo mogoče oceniti, bomo uporabili pristop »regulativno izpostavljenih panog«. Pristop sloni na ideji, da so nekatere panoge ali skupine podjetij bolj izpostavljene učinkom sprememb in je tam učinek večji, medtem ko je v drugih panogah ali skupinah podjetij učinek manjši. Za identifikacijo regulativno izpostavljenih panog bomo uporabili zunanjo referenčno mero, ki pove, kako zavezujoča je posamezna politika za vsako panogo.
Podatki. Raziskava bo temeljila na izjemno bogatih administrativnih podatkovnih zbirkah, ki obsegajo podatke o celotni slovenski delovni sili (vključujoč podatke o zaposlitveni zgodovini in zgodovini brezposelnosti ter podatke o zaslužkih ali prihodkih iz naslova nadomestil za brezposelnost) in podatke o vseh registriranih podjetjih v obdobju 1991–2010 (in – v kolikor bo to mogoče – tudi za leta, ki sledijo).
Upravljanje projekta. Raziskavo bo izvedla projektna skupina Univerze na Primorskem, Fakultete za management Koper v sodelovanju s partnerskima institucijama v Sloveniji ter z raziskovalci – vrhunskimi strokovnjaki z tujih institucij (John Haltiwanger, University of Maryland, ZDA; Peter Orazem, Iowa State University, ZDA; Helena Schweiger (European Bank For Reconstruction and Development, VB; Jan van Ours (University of Tilburg, Nizozemska). Projekt bo trajal tri leta, od junija 2011 do maja 2014.
Pričakovani rezultati. Poleg rednih poročil in zaključnega poročila planiramo, da bomo ob koncu projekta o učinkih sprememb delovne zakonodaje dokončali deset člankov znanstveno-raziskovalne narave, ki jih bomo skušali plasirati v priznane mednarodne revi
Pomen za razvoj znanosti
Projekt ponuja inovativne, znanstveno utemeljene rezultate, ki bodo pritegnili zanimanje na širšem, mednarodnem prizorišču. Prvič, projekt temelji na izredno bogati podatkovni bazi, cenjeni v svetovnem merilu, saj je v podobnem obsegu vzpostavljena le v skandinavskih državah. (Naj ponovimo: podatkovna baza vključuje celotno zgodovino zaposlitev in plač za vse delavce v formalnem sektorju v Sloveniji v obdobju 1991 do 2014. Prav tako je mogoče delavce povezati s podjetji – njihovimi delodajalci (ti. matched employee-employer database). To prinaša kopico prednosti, ki jih projekt s pridom izkorišča: • Takšna podatkovna osnova omogoča bogat spekter analiz, saj učinke izbranih politik lahko ocenjuje na nivoju posameznika (npr. učinke na verjetnost nove zaposlitve in višino plače) kot tudi na nivoju podjetja (npr. učinke na produktivnost).To prednost je projekt izkoristil na področju analize učinka minimalnih plač. • Takšna podatkovna osnova daje odlično podlago za visokokvalitetno identifikacijo vzročnih učinkov izbranih ekonomskopolitičnih ukrepov. Popolnost zajetja namreč omogoča veliko fleksibilnost pri formiranju eksperimentalnih in kontrolnih skupin, ki so ključnega pomena za takšno identifikacijo. Projekt je takšen prijem uporabil na vseh treh področjih analize. • V primeru minimalnih plač, naša bogata podatkovna baza omogoča neposredno identifikacijo delavcev, ki so podvrženi zakonskim spremembam, glede na njihov položaj v porazdelitvi plač, in navzkrižno preverjanje pravilnosti določanja statusa s pomočjo drugih administrativnih baz, kot tudi natančno spremljanje njihovih tokov med različnimi statusi na trgu dela v času pred in po spremembi zakonodaje. Takšen pristop odpravlja težave identifikacije oseb, podvrženih zakonski spremembi, s katerimi se srečujejo mnoge tuje študije. Drugič, raziskava temelji na modernih prijemih empirične analize pri identifikaciji učinkov sprememb v ekonomski politiki. Kot omenjeno, se poslužuje ti. metode »razlike v razlikah«, ob opiranju na formiranje kvazi-eksperimentov, ki jih ponujajo zakonske spremembe. Na vseh treh področjih projekta smo tako identificirali učinke zakonskih sprememb s (i) primerjavo rezultatov na trgu dela med eksperimetalno in kontrolno skupino – prve se zakonska sprememba zadeva, druge pa ne, in (ii) s primerjavo teh razlik v obdobju pred in po sprejetju zakonskih sprememb. Tako izvedena identifikacija učinkov je v literaturi mnogo bolj cenjena in kredibilna kot npr. identifikacija na podlagi preproste »cross-section« analize. Tretjič, področja analize same so predmet velikega zanimanja, saj so mnoga stokovna spoznanja na teh področjih kontroverzna. Naši rezultati bodo pritegnili mednarodno pozornost ne le s stokovno izvedeno analizo, temelječo na izjemno bogatih mikropodatkih, temveč tudi z dejstvom, da so zakonodajne spremembe, na katere se osredotoča projekt, močne po velikosti, zlasti povečanje minimalnih plač iz marca 2010, kar zagotavlja dobro podlago in močan vzvod za ocenjevanje vpliva teh sprememb na rezultate na trgu dela.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni projekt je prispeval več poglobljenih, dobro utemeljenih študij na zelo aktualnih temah, ki bodo služile kot podlaga za bolj utemeljeno razpravo in, upajmo, pripeljale tudi do uveljavitve učinkovitejših ukrepov ekonomske politike. Dolgoročno bodo torej rezultati projekta prispevali k bolj učinkoviti alokaciji produkcijskih sredstev, predvsem dela, in torej k hitrejši gospodarski rasti, a hkrati tudi h krepitvi socialne države: • Projekt rigorozno, na visoki profesionalni ravni ocenjuje učinke nedavno izpeljanih, pomembnih zakonodajnih sprememb v Sloveniji. Naj ponovimo, da rezultati omogočajo strokovno podlago Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri nadaljnjem snovanju politike na trgu dela na vseh treh, zelo vitalnih področjih urejanja trga dela. Nadaljnje snovanje politike se bo namreč lahko opiralo na natančno opredeljene učinke prejšnjih ukrepov na tem področju, kar bo prispevalo k bolj učinkovitemu izboru novih sistemskih ukrepov in k identifikaciji in premostitivi sistemskih vrzeli. • Teme, ki se jih loteva projekt – kako učinkovit je Zakon o delovnih razmerjih pri zmanjševanju segmentacije in pri povečanju dostopa do delovnih mest in kakšen je vpliv visoke ravni minimalne plače na zaposlovanje, zlasti mladih in slabo plačanih delavcev – so v središču ekonomskih razprav v Sloveniji in so močno prišle do izraza tudi v dialogu med Slovenijo in Evropsko komisijo. Tako je v eni od zadnjih komunikacij Evropski svet izrazil zaskrbljenost zaradi omejenega napredka pri izvajanju svojega prejšnjega priporočila o minimalni plači in zmanjšanju segmentacije trga dela (Priporočilo Sveta z dne 8. julija 2014 na Nacionalni reformni program Slovenije za l. 2014). Podobno na temo minimalnih plač »OECD Economic Survey«, posvečen Sloveniji, priporoča: "Po 23% povišanju v letu 2010 bi morala vlada zagotoviti, da se razmerje minimalne plače v primerjavo z mediano plač postopoma zmanjša in da sprejme nov socialni sporazum, ki bi zagotovil zmerno rast plač v daljšem časovnem obdobju in s tem prispeva k konkurenčnosti Slovenije" (OECD 2013, str. 7).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
