Projekti / Programi
POKLICNE MIGRACIJE SLOVENCEV V PROSTOR NEKDANJE JUGOSLAVIJE: OD NASELJENCEV DO TRANSMIGRANTOV
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.02 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
Narodno vprašanje - humanistični vidik |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H270 |
Humanistične vede |
Socialna in ekonomska zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.09 |
Družbene vede |
Druge družbene vede |
Slovenski izseljenci, poklicne migracije, Zahodni Balkan, transnacionalne migracije, življenjski stili
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Povzetek
V projektu Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije: od naseljencev do transmigrantov bomo preučili dinamiko poklicnih migracij iz Slovenije v države nekdanje Jugoslavije od 19. stoletja do danes in definirali poklicne dejavnosti, v katerih so se Slovenci zaposlovali. Kriteriji opredelitve in razmejitve osnovnih (naslovnih) kategorij, to je naseljenca in transmigranta, so v domeni posameznih teorij. Kot ključno merilo razmejitve bomo upoštevali spremembe, ki se kažejo skozi identitetne politike in življenjske stile. Raziskava se bo najprej osredotočila na analize družbeno-ekonomske in politične dinamike poklicnih migracij Slovencev v izbrani prostor (od 19. stoletja naprej) in njihov vpliv na medkulturne odnose v zgodovinski perspektivi, s poudarki na novejših poklicnih oz. transmigracijskih življenjskih stilih. Življenjski stil je sestavljena spremenljivka, ki je multiplo definirana skozi šest spremenljivk, ki jih bomo v raziskavi opazovali z različnimi kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami. Te spremenljivke so: poklicna dinamika in organizacija dela; družinska dinamika ter vzgoja in izobraževanje; prostočasne aktivnosti; stiki z domovino in odnos do etnične/nacionalne identitete in kulturne dediščine; vzpostavitev socialnih mrež (v državi priselitve in Sloveniji); stiki z okoljem priselitve in multikulturni (interkulturni) odnosi. Mejo med preteklostjo in sedanjostjo predstavlja osamosvojitev Slovenije (1991). S pomočjo obstoječih teoretskih okvirov transnacionalizma bomo preverili, ali je pri slovenskih migrantih prišlo do temeljnega premika od 'naselitvene' k 'transmigracijski' praksi, in izpostavili relevantnost tovrstnih spoznanj za slovensko gospodarstvo in politiko. Raziskava je izrazito interdisciplinarne narave, čemur sledi tudi izbor metod, ki so kvantitativne (demografske analize) in kvalitativne (analiza arhivskega gradiva, analiza vsebine, globinski intervju in fokusne skupine). Raziskava predvideva terensko delo in pridobivanje informatorjev po vzorcu snežne kepe. Cilji raziskave so: 1. analiza dinamike zaposlovanja Slovencev v državah nekdanje Jugoslavije v diahroni in sinhroni perspektivi ter dopolnitev in sinteza obstoječih znanstvenih raziskav o Slovencih na Zahodnem Balkanu skozi demografsko, poklicno in (med)kulturno dinamiko; 2. analiza ekonomske aktivnosti Slovencev na Zahodnem Balkanu; 3. izdelava študije o transnacionalnih življenjskih stilih in identitetah, ki bi bila uporabna kot podlaga za strategije za usposabljanje transmigrantov pred odhodom v tujino in za potrebe morebitnega (slovenskega) etničnega podjetništva v prostoru Zahodnega Balkana; 4. preučitev vpliva sprememb v življenjskih stilih slovenskih izseljencev na ohranjanje etnične/kulturne dediščine v zgodovinski perspektivi; 5. napisati zgodovinsko sintezo oziroma celostno študijo o slovenskih izseljencih in njihovih potomcih v prostoru Zahodnega Balkana od 19. stoletja do leta 1991. Predvideni rezultati in diseminacija: organizacija delovnih okroglih miz (vsaj tri); objave znanstvenih razprav; izdelava študije o transnacionalnih življenjskih stilih pri Slovencih in njihovih izkušnjah o medkulturnosti; znanstvena monografija o Slovencih v državah Zahodnega Balkana. Izvirnost rezultatov: Rezultati so izvirni, saj so študije o Slovencih v prostoru nekdanje Jugoslavije izrazito deficitarne, tiste, ki obstajajo, pa izrazito parcialne. Prav tako je malo študij o poklicnih migracijah, sploh v navezavi na tiste poklice, pri katerih lahko govorimo o transmigrantih (diplomacija, mednarodna humanitarna dejavnost, mirovne misije, novinarstvo, transnacionalna ekonomija itd.). Uporabnost: Rezultati bodo družbeno in politično relevantni in bodo nudili potencialni vpliv na različne strategije, ki jih mora Slovenija v odnosu do izbranega teritorija v bližnji prihodnosti nujno oblikovati (celovitih bilateralnih in multilateralnih strategij v zvezi s tem prostorom Slovenija še nima).
Pomen za razvoj znanosti
Migracije so trenutno v samem središču znanstvenih razprav v Evropi, prav tako pa so ena od strateških prioritet v zunanji politiki Evropske unije. To dokazujejo tudi številne pobude, ki jih je Evropska komisija v zadnjem času sprožila v znanosti. Prav tako aktualna je pričakovana širitev Evropske unije na Zahodni Balkan, ki bo sprožila številne izzive tudi na področju migracij, predvsem delovnih, kot se je to v preteklosti ob širitvi EU že dogajalo. Projekt se osredotoča na slovenske delovne migrante, ki so Slovenijo in druge dele nekdanje skupne države Jugoslavije skozi zgodovino povezovali in jih tudi dandanes povezujejo v transnacionalna socialna polja preko cele palete najrazličnejših transnacionalnih aktivnosti. Rezultati so pomembni tudi za nadaljnje preučevanje migracij predvsem na mejah Evropske unije, saj smo relativno nov koncept transnacionalizma in transnacionalnih socialnih polj v praksi preizkusili skozi daljše časovno obdobje na ozemlju, ki je doživljalo številne spremembe, in to s pomočjo fokusiranja na delovne migracije. Prav tako pomemben premik v razvoju migracijskih študij predstavlja poudarek projekta na humanističnem vidiku raziskovanja migracij, ki je v Sloveniji še posebej zapostavljen, posebno z vidika javnega financiranja. Osrednji rezultat projekta, sintetična znanstvena monografija, ki predstavlja prvo celostno humanistično študijo o slovenskih izseljencih in njihovih potomcih v vseh drugih delih nekdanje Jugoslavije od 19. stoletja do danes, namreč pokriva izrazito belo liso v dotedanjem vedenju o slovenskih delovnih (in deloma tudi drugih) migracijah v prostor nekdanje Jugoslavije kot tudi o skrbi tamkajšnjih Slovencev za ohranitev jezika in kulturne dediščine ter prenos kulturnih vrednot in tradicij na mlajše generacije. Ugotovitve projekta bomo vključili v univerzitetni učni proces predmeta Kultura regij in obmejnih prostorov študijskega programa Kulturna zgodovina Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici in v študijski program European Master in Migration and Intercultural Relations, mednarodni magistrski študij, ki je nastal kot plod sodelovanja evropskih in afriških univerzitetnih ustanov in – prav tako preko interneta in intenzivnih programov – poteka tudi na Univerzi v Novi Gorici. Na ta način se bodo študentje z vsega sveta (program ima status Erasmus Mundus) seznanili s problematiko migracij, predvsem transnacionalizma, etnične ekonomije, slovenskega izseljenstva, balkanskih študij, ter te teme prepoznali kot pomembna vprašanja, povezana z migracijami.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen projekta za razvoj Slovenije lahko ugotavljamo na več področjih. V okviru podjetništva in gospodarstva smo, ob uporabi konceptov transnacionalnosti, gospodarske diplomacije in etničnega podjetništva, sodelovali z izseljenskimi društvi, podjetniškimi klubi in konzularno diplomatskimi predstavništvi ter preko srečanj in okroglih miz skušali povezati slovenske podjetnike in podjetja ter slovenske izseljence. Ugotovljeno je bilo, da je za sodelovanje še veliko prostora in priložnosti, saj so možnosti le skromno izkoriščene. Slovenska diaspora v državah v jugoslovanskem prostoru se je že prej povezovala med seboj, na srečanjih in okroglih mizah pa se je to sodelovanje še nadgradilo ter okrepilo. Med seboj so se povezala tako lokalna in regionalna društva in posamezniki kot tudi društva in zveze izseljenskih društev na meddržavnih nivojih. Do okrepljenega sodelovanja je prišlo tudi s slovenskimi društvi, ki se ukvarjajo s slovenskim izseljenstvom, kot tudi z društvi in zvezami priseljencev v Slovenijo. Gre za zanimivo kulturno, ekonomsko in politično povezovanje, kjer so učinki transnacionalni, saj segajo preko nacionalnih meja in tvorijo povsem nova transnacionalna polja. Vse to se je izkazalo na okroglih mizah, ki so bile organizirane v državah nekdanje Jugoslavije, skupnih kulturnih srečanjih kot sta recimo Srečanje Slovencev iz Bosne v Slatini, Cankarjevi dnevi v Sarajevu, Teden Kultur v Novem Mestu, na zaključnem posvetu predstavnikov izseljenskih in priseljenskih društev in na zaključni mednarodni znanstveni konferenci. Pomemben napredek smo dosegli tudi pri krepitvi vezi diaspore z institucijami Republike Slovenije, kot sta recimo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Parlamentarna komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zunanje Ministrstvo, Ministrstvo za šolstvo, SPIRIT Slovenija ter podpora s strani Mestne občine Ljubljana in Krke. Kar se tiče senzibilizacije javnosti, smo rezultate in učinke projekta predstavljali na radijskih intervjujih, na predavanjih domačim in tujim študentom, v dnevnem časopisju, na spletnih straneh Inštituta za Slovensko izseljenstvo in migracije ter DRPD ter raznih drugih okroglih mizah in dogodkih, kot so recimo poslovne konference Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu z naslovom "Podpora podjetjem pri vstopanju na tuje trge". Neposredni pomen projekta za slovensko gospodarstvo in družbo pa je v ugotovitvi, da obstajajo transnacionalna socialna polja, ki preko slovenskih izseljencev povezujejo Slovenijo in druge dele nekdanje Jugoslavije. Ker Slovenija okoli 20 % svojega blaga izvozi na Zahodni Balkan, tja pa tudi največ investira, so te povezave prednost, ki jo Slovenija lahko še dodatno izkoristi v gospodarske namene. Slovenski izseljenci namreč lahko preko svojega dela, ustvarjanja, povezovanja, podjetništva in povezav v državi sprejema ustvarijo ugoden trenutek za slovenska podjetja in za vse tiste, ki razmišljajo o odhodu na to področje. To je za slovensko gospodarstvo v tem trenutku lahko še kako pomembna niša. Prav tako je to priložnost za izseljence, da izkoristijo priložnosti, ki se ob tem pojavljajo. O sprotnih in končnih rezultatih projekta smo informirali državne institucije, kot so Koordinacijski odbor za Zahodni Balkan na Ministrstvu za zunanje zadeve, Ministrstvo za gospodarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Komisija Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podjetja, ki bi si morebiti želele izkoristiti tovrstne povezave. Smernice in priporočila, ki smo jih oblikovali, lahko učinkoviteje pripomorejo k: - večji konkurenčnosti slovenskih podjetij v regiji, - lociranju novih priložnosti in tržnih niš na Zahodnem Balkanu in - povezovanju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
