Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

RAZVOJ DINAMIČNEGA MIKROSIMULACIJSKEGA MODELA

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.02.01  Družboslovje  Ekonomija  Ekonomske vede 

Koda Veda Področje
S180  Družboslovje  Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika 

Koda Veda Področje
5.02  Družbene vede  Ekonomija in poslovne vede 
Ključne besede
dinamična mikrosimulacija, reforma pokojninskega sistema, staranje, dolgoročna vzdržnost in primernost pokojninskega sistema, demografija, trg dela
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  33234  dr. Tjaša Bartolj  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  77 
2.  15628  dr. Mitja Čok  Ekonomija  Raziskovalec  2011 - 2014  381 
3.  19042  dr. Nataša Kump  Ekonomija  Raziskovalec  2011 - 2014  150 
4.  19763  dr. Aleša Lotrič Dolinar  Ekonomija  Raziskovalec  2011 - 2014  79 
5.  09110  dr. Boris Majcen  Ekonomija  Vodja  2011 - 2014  483 
6.  23544  dr. Nika Murovec  Ekonomija  Raziskovalec  2012 - 2014  96 
7.  30812  dr. Marko Ogorevc  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2011  104 
8.  23017  dr. Jože Sambt  Ekonomija  Raziskovalec  2011 - 2014  361 
9.  07813  dr. Nada Stropnik  Ekonomija  Raziskovalec  2011 - 2014  466 
10.  13147  dr. Tomaž Turk  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2014  317 
11.  21498  mag. Sonja Uršič  Ekonomija  Raziskovalec  2011 - 2014  107 
12.  24563  dr. Miroslav Verbič  Ekonomija  Raziskovalec  2011 - 2014  472 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0502  Inštitut za ekonomska raziskovanja  Ljubljana  5051690000  2.459 
2.  0584  Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta  Ljubljana  1626922  42.589 
Povzetek
Predstavitev problema   Ekonomska vzdržnost in primernost sistemov socialne varnosti je zaradi staranja prebivalstva, pod velikim pritiskom. Številne študije, ki so bile izdelane v zadnjih petih letih, jasno kažejo da tekoča pokojninska reforma in tudi predlagana nova reforma ne bosta dovolj, da bi nadomestili negativne posledice demografskih sprememb po letu 2025. Problem vzdržnosti javnih financ in pokojninskega sistema bo zato stalno naraščal in dosegel enega najvišjih primanjkljajev v javnih financah med članicami EU. Reforme na področjih pokojninskega sistema, sistema zdravstva in dolgotrajne nege, sistema socialnih transferjev, izobraževanja in trga dela so neizogibne.   Po drugi strani pa obstaja pomanjkanje primerno izdelanih in povezanih statističnih in administrativnih podatkovnih baz, kot tudi pomanjkanje primernih analitičnih orodij. Oboje potrebujemo kot analitično podporo pri pripravi in oceni posledic predlaganih reform na različnih področjih socialne varnosti in vključevanja.   Znanstvena izhodišča   Dinamična mikrosimulacija se je v družbenih znanostih prvič pojavila z Guy Orcutt-ovim člankom »A new type of socio-ecnomic system« leta 1957. Članek je nastal kot reakcija na slabosti makroekonomskih modelov, ki pa jih lahko odpravi uporaba mikrosimulacije. Dinamično mikrosimulacijo v družbenih znanostih lahko dojemamo kot laboratorij, ki omogoča pripravo eksperimentov z virtualno družbo tisočev/milijonov posameznikov, ki so kreirani in katerih celoten potek življenja je razvit v računalniku. Glede na cilj posameznega modela, se posamezniki odločajo o izobrazbi in karierah, se poročajo, rojevajo, se zaposlijo, plačujejo davke in pridobivajo socialne transferje, se ločujejo, migrirajo, se upokojijo, dobijo pokojnino in umrejo.   Modeliranje na ravni posameznika olajša priprave simulacij posameznih politik – davki, socialni transferji in pravila na področju socialne varnosti so določeni na ravni posameznika ali družine. Mikrosimulacija omogoča izvajanje simulacij na kateri koli ravni. Ker so po navadi pravila kompleksna in so nelinearno odvisna od različnih značilnosti (kot na primer struktura družine ali dohodek), predstavlja mikrosimulacija pogosto edini način za študij redistribucijskih učinkov in dolgoročne vzdržnosti takšnih sistemov.   Cilj projekta   Izgradnja dinamičnega mikrosimulacijskega modela predstavlja osnovni cilj predlaganega projekta. Razvoj dinamičnega ogrodja – demografskega modula in modula trga dela – nam bo omogočila izdelavo novega dodatnega pokojninskega modula. Hkrati pa nam bo omogočal nadaljnji razvoj modela z dodajanjem novih modulov s področja socialnih transferjev, zdravstva in izobraževanja.   Vsebina in uporabljena metodologija   Model bo temeljil na presečnih podatkih, ki bodo predstavljali prebivalstvo vseh starosti v določeni točki časa – v letu 2007. Od tega začetnega leta pa do leta 2050 bodo simulirane življenjske dobe posameznikov, skupaj z vsemi interakcijami. Simulirani dogodki bodo tako vsebovali rojstva, izobraževanje, poroke ali sobivanje, razveze ali ločitve, vstop na trg dela, delo, nezaposlenost, invalidnost, upokojitev in smrt. V obdobju aktivnih let posamezniki vplačujejo v pokojninski sistem in prejemajo pokojnine po upokojitvi.   Model bodo sestavljali različni moduli: demografski modul, modul trga dela in pokojninski modul. Nadalje bo demografski modul sestavljen iz štirih glavnih delov – procesov rojstev, preživetja, in izobraževanja ter trga porok.    Izvirnost rezultatov, relevantnost in potencialen učinek rezultatov   Razvit model bo prvi dinamični mikrosimulacijski model izdelan v Sloveniji, ki bo istočasno predstavljal naraven premik k bolj kompleksnemu modelskemu orodju/laboratoriju v družbenih znanostih, ki bo omogočal znanstveno in praktično delo na ključnih strukturnih reformah na področju davkov, socialnih transferjev, pokojnin, zdravstva, dolgotrajne nege in trga dela.
Pomen za razvoj znanosti
Model DYPENSI je za razvoj znanosti pomemben, ker: - Model DYPENSI je »time-based« model, kar pomeni da se v času celotna populacija stara naenkrat in da je mogoče ustvarjati povezave med posamezniki. Poleg tega znotraj modela čas teče zvezno in ne diskretno. Ti dve lastnosti sta posebnost in prednost v primerjavi z ostalimi dinamičnimi mikrosimulacijskimi modeli s področja pokojnin. - Model DYPENSI bo postal referenčni model za področje dinamičnega modeliranja pokojnin v programskem okolju MODGEN. Sama jasna modularna struktura, učinkovitost, fleksibilnost, sprotno usklajevanje z makro agregati odlikujejo model in ga postavljajo na mesto vzorčnega modela - Prvič je v Sloveniji razvit dinamični mikrosimulacijski model, ki predstavljal eksperimentalno platformo v družbenih znanostih, kjer so možnosti za pristen naraven eksperiment zelo omejene (če že ne nemogoče). - Ocene na podlagi modela zagotavljajo številne pomembne parametre za slovensko ekonomijo – verjetnosti in funkcije tveganja za mnoga pomembna stanja in prehode, ki so uporabljeni v modelu. Ti parametri niso uporabni samo za ta dinamični mikrosimulacijski model, temveč tudi za proučevanje raznih drugih raziskovalnih vprašanj in za uporabo v drugih metodologijah, ki jih bodo uporabljali raziskovalci v prihodnje. - Model je izkoristil prednost podrobnih podatkov, ki so pridobljeni s povezavo raznih statističnih in administrativnih virov, saj povezujejo bistvena področja družbe. Izkazalo se je, da ni tako zelo pogosto, da bi imele države tako bogat vir podatkov in da bi jih nadalje obdelali z mikrosimulacijskimi modeli. Hkrati pa je delo na podatkih pokazalo, kje so možnosti za izboljšave podatkovnih virov in kateri podatkovni viri so še neuporabljeni in izkazujejo izjemno dober potencial za znanstveno delo v prihodnosti. Pri razvoju modela so nastale možnost in priložnost za preverjanje raznih teoretičnih konceptov, ki so zanimivi tudi za druge države in raziskovalno srenjo EU. Odpirala so se naslednja raziskovalna vprašanja: povezava med umrljivostjo in izobrazbo, verjetnost za nastanek invalidnosti po trenutni upokojitveni starosti, spremembe verjetnosti za nastanek invalidnosti v prihodnje, vpliv višine pokojnine na vedenje ljudi blizu upokojitvene starosti, in podobno. - V zadnjih nekaj desetletjih je imela Slovenija edinstveno zgodovino, ki se odraža v raznih institucionalnih rešitvah (trga dela, pokojninskega sistema itd.). Neposredna uporaba parametrov in konceptov iz drugih držav je tako vprašljiva in jih je bilo potrebno oceniti za Slovenske razmere. Po drugi strani pa so parametri, dobljeni za slovenski primer, zanimivi tudi za druge države, še posebej tiste, s katerimi smo imeli podobno ureditev. - Razviti model bo v tem projektu uporabljen za projekcije in simulacije prihodnjega razvoja pokojninskega sistema, kar je ključno za pravočasne in ustrezne ukrepe ekonomske politike. Vendar pa so dinamični mikrosimulacijski modeli primerni tudi za reševanje problemov iz različnih področij, pojasnjevanje posameznih pojavov in oblikovanje teorij. Demografski modul in modul trga dela, ki sta bila razvita v tem projektu, predstavljata skupen dinamičen okvir, ki bo omogočal raziskovalni srenji enostavno širitev modela z moduli s področja zdravstva, dolgotrajne nege in izobraževanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Ekonomska vzdržnost in primernost sistemov socialne varnosti je zaradi staranja prebivalstva pod velikim pritiskom tudi v Sloveniji. Številne študije, ki so bile izdelane v zadnjih petih letih, jasno kažejo da tekoča pokojninska reforma ne bo dovolj, da bi nadomestila negativne posledice demografskih sprememb. Problem vzdržnosti javnih financ in pokojninskega sistema bo zato stalno naraščal in dosegel enega najvišjih primanjkljajev v javnih financah med članicami EU. Reforme na področjih pokojninskega sistema, sistema zdravstva in dolgotrajne nege, sistema socialnih transferjev, izobraževanja in trga dela so tako neizogibne. S povezovanjem različnih statističnih in administrativnih baz podatkov ter razvojem dinamičnega, pokojninskega mikrosimulacijskega modela smo omogočili analiziranje učinkov demografskih sprememb kot tudi ekonomskih in socialnih ukrepov na različne segmente prebivalstva. Predvsem pomembno pa je, da smo omogočili analizo hkratnega oz. skupnega učinka posameznih procesov. Dobljeni rezultati bodo predstavljali strokovne podlage za nosilce ekonomske politike glede ekonomskih in socialnih ukrepov na področjih trga dela, pokojninskega sistema in socialnega varstva ter socialne vključenosti. Model omogoča bolj natančno modeliranje obstoječega pokojninskega sistema kot tudi dogovorjenih sprememb v procesu priprave nove pokojninske reforme s ciljem zagotavljanja vzdržnega in primernega pokojninskega sistema tudi na dolgi rok. S tem bo nedvomno pripomogel k bolj kvalitetni pripravi in izvedbi ene najbolj nujnih strukturnih reform, ki se dotika vseh sedanjih in bodočih generacij slovenskega prebivalstva. Priprava konsistentno povezanih baz podatkov in razvoj dinamičnega mikrosimulacijskega modela vodita k boljšemu razumevanju vprašanj na različnih področjih socialne zaščite tako za načrtovalce politik kot tudi druge deležnike v družbi. Rezultati projekta omogočajo bolj informiran in argumentiran dialog, kar bo prispevalo k sprejemanju bolj učinkovitih in uravnoteženih ekonomskih in socialnih ukrepov na področjih pokojninskega sistema, delovno pravne zakonodaje in socialnega vključevanja To bo vodilo do povečane podpore EU ciljev in prioritet na področju socialne zaščite. Enostavno lahko rečemo, da DYPENSI predstavlja analitično podporo pri pripravi in oceni posledic predlaganih reform na različnih področjih socialne varnosti in vključevanja. Povezovanje in sodelovanje z mednarodnimi raziskovalnimi skupinami tudi na področju dinamične mikrosimulacije je prispevalo k prenosu in širjenju znanja v Slovenijo kot tudi k promociji slovenske znanosti v mednarodnem prostoru. Modularen pristop pri razvoju modela bo v nadaljevanju omogočal relativno enostavno širitev modela z dodanimi moduli za dohodnino, socialne prispevke, socialne transferje in subvencije, zdravje in dolgotrajno nego ter izobraževanje. Rezultati pridobljeni z razvitim dinamičnim modelom – ocenjeno število aktivnih oseb in število upokojencev - bodo uporabljeni kot input v modelu generacijskih računov s čimer bomo povečali kvaliteto rezultatov, pomembnih pri pripravi Konvergenčnega programa. Rezultate bomo lahko uporabili tudi v modelu splošnega ravnotežja s ciljem ocenjevanja kompleksnih posledic predlaganih reform. Izjemno velike zahteve po podatkih so povezale raziskovalno sredino in institucije, ki upravljajo s podatki. Pokazale so se dodatne potrebe po podatkih, ki jih trenutno še ni mogoče zadovoljiti, in možnosti za izboljšave obstoječih podatkovnih baz. Takšen proces vodi do večje dostopnosti iz izboljšanih baz podatkov, od katerega ima koristi celotna raziskovalna skupnost v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno