Projekti / Programi
Pravo in možgani - kriminološka, filozofska in psihoanalitična dognanja o subjektu v dobi nevro-znanosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S160 |
Družboslovje |
Kriminologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
pravo, kriminologija, možgani, nevroznanost, filozofija, psihoanaliza
Raziskovalci (13)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
22662 |
dr. Matjaž Ambrož |
Pravo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
664 |
| 2. |
22569 |
dr. Aleš Bunta |
Humanistika |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
81 |
| 3. |
21337 |
dr. Sašo Dolenc |
Filozofija |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
862 |
| 4. |
13778 |
dr. Katja Filipčič |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
611 |
| 5. |
25831 |
dr. Primož Gorkič |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
334 |
| 6. |
06978 |
dr. Zoran Kanduč |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
499 |
| 7. |
28385 |
dr. Saša Kmet |
Kriminologija in socialno delo |
Mladi raziskovalec |
2011 |
62 |
| 8. |
14089 |
dr. Damjan Korošec |
Pravo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
615 |
| 9. |
18203 |
dr. Petra Malovrh |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
43 |
| 10. |
20329 |
dr. Luka Omladič |
Filozofija |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
154 |
| 11. |
05380 |
dr. Zvezdan Pirtošek |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
745 |
| 12. |
06979 |
dr. Renata Salecl |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2011 - 2014 |
866 |
| 13. |
28593 |
dr. Sabina Zgaga |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
392 |
Organizacije (3)
Povzetek
V začetku enaindvajsetega stoletja smo priča hitremu razvoju bioloških znanosti, med drugim tudi področij, ki se ukvarjajo z mehanizmi delovanja možganov. Moderna družba in država temeljita na predpostavki avtonomnega svobodnega posameznika, ki prevzema polno odgovornost za svoja dejanja. Napredek znanosti postavlja v doseg empiričnih raziskav subjekt avtonomnega odločanja, ki velja za osrednjo kategorijo humanistične znanosti. V predlaganem raziskovalnem projektu želimo pokazati, da napredek raziskovanja možganov ne ogroža domene svobode, ki je ključna za razumevanje družbe, morale, prava in politične ureditve, na kateri temelji tudi sodobna država. V raziskavi bomo začrtali tudi normativne etične okvire, ki bi jim morale slediti aplikacije nevroznanstvenih raziskav, da bi ostale v skladu z najvišjimi standardi človekovih pravic in dostojanstva.
Pomen za razvoj znanosti
Kriminologija se soocˇa z resnim preizpraševanjem, kdo je subjekt kriminalnega dejanja, kakšna je njegova odgovornost, kaj vodi posameznika k kriminalni dejavnosti in kako se kriminalno obnašanje lahko preprecˇi. Vsa ta vprašanja se v sodobnem cˇasu postavljajo na nov nacˇin. Na eni strani imamo porast kriminalnega obnašanja, ki je vezana na centre ekonomske mocˇi, in ki velikokrat sploh ni prepoznana kot kriminal. Na drugi strani imamo povecˇano iskanje potencialne deviantnosti ljudi iz obrobja družbe, ljudi, ki so predvsem oznacˇeni z revšcˇino, pomanjkljivo izobrazbo, disfunkcionalnim družinskim življenje in razpadajocˇimi odnosi v skupnosti. Cˇe je torej prva skupina prestopnikov – npr. protagonisti, ki so vezani na mocˇ kapitala, vedno manj nadzorovana iz strani države in vedno manj podvržena pravni regulativi ter kaznovanju za prestopno obnašanje, pa je druga skupina postal jedro raznovrstnih pravnoznanstvenih pristopov, ki pod krinko pomocˇi, ustvarja nove oblike izkljucˇevanja. Naš raziskovalni projekt se teh dilem loteva tako, da smo se na eni strani lotili teoretske analize tega, kaj kazensko pravo in družba kot taka dojema kot kriminalni subjekt, kako se definicija tega subjekta spreminja skozi zgodovino in še posebej, kakšne spremembe so se zgodile v dojemanju kriminala v državah, ki so šle skozi tranzicijo od socializma v kapitalizem. V tem kontekstu smo še posebno pozornost posvetili spreminjajocˇim se družbenim definicijam etike in morale. Naslednja pomembna analiza zadeva vpliv znanosti na kazensko pravo in kazansko pravni sistem. Genetika in nevroznanost sta danes dojeti kot znanosti, ki odpirata nove možnosti predvidevanja bodocˇega kriminalnega obnašanja, hkrati pa ponujata nove nacˇine sojenja. V svetu so se dogodili prvi primeri, ko je bila kazen za dolocˇeno kriminalno dejanje zmanjšana zaradi domnevne genetske predisponiranosti posameznika za zlocˇin. Analiza možganov se pojavlja kot vedno bolj sprejemljiv dokazni material tako v kazenskopravnem kot tudi civilnem pravnem postopku. Za kriminologijo to vkljucˇevanje znanosti predstavlja velik izziv. Ob navideznem izboljšanju metod preprecˇevanja kriminalne dejavnosti in ob obljubljanju možnih zgodnjih intervencij, ki bi preprecˇile, da do kriminalnega obnašanja nekocˇ pride, so raziskovanja o kriminalni genetiki privedla do novih oblik izkljucˇevanja, predvsem na ekonomski in rasni osnovi.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalna spoznanja so izredno pomembna za vsebinsko izvajanje ustavne norme, ki Republiko Slovenijo opredeljuje kot socialno in pravno državo, za preprečevanje/omejevanje nasilja (npr. strukturnega, institucionalnega, skupinskega in individualnega) ter drugih oblik viktimizacij, za zmanjševanje nepotrebne ali celo kontraproduktivne represije, za oblikovanje kriminalitetne politike, utemeljene na spoštovanju človekovih pravic, socialni solidarnosti, strpnosti in razlicˇnih oblikah prevencije ter za povecˇevanje objektivne in subjektivne varnosti. Dejstvo, da ima Slovenija sorazmerno nizko stopnjo kriminalitete v primerjavi z drugimi deželami in razmeroma dobro delujoč sistem kazenskega pravosodja, gre pripisati tudi dolgoletnemu raziskovalnemu delu na področju kriminalitetne politike. Znano je tudi, da so raziskovalci vselej skušali s svojim raziskovanjem nuditi podporo organom in ustanovam, ki odločajo o kriminalitetni politiki, ravno tako pa tvorno prispevati k zmanjševanju problema kriminalitete in k oblikovanju ustrezne kriminalitetne politike.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
