Projekti / Programi
Trajnostni razvoj v globalni konvergenci novih medijev in javne sfere
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.03 |
Družboslovje |
Politične vede |
Komunikologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S265 |
Družboslovje |
Tisk in komunikacijske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.08 |
Družbene vede |
Mediji in komunikacije |
trajnostni razvoj, javna sfera, množični mediji, globalizacija, konvergenca
Raziskovalci (14)
Organizacije (2)
Povzetek
Izhodišča
Od leta 1980 dalje je za družbeno raziskovanje značilna vrsta teoretičnih inovacij in rekonceptualizacij, s katerimi se družbene vede odzivajo na spektakularne družbene spremembe v svetu. Te vključujejo ideje globalizacije in globalizma, trajnostnega razvoja, javne sfere, konvergence in novih medijev. Omenjene znanstvene (re)vizije lahko pripišemo izzivom, s katerimi se sooča celotno "polje javnega", ki se je razširilo onkraj meja nacionalne države, tradicionalnih medijev, in konvencionalne izolacije znanosti od javne sfere.
Opredelitev problema
Predlagani projekt je usmerjen v proučevanje problemov trajnostnega razvoja in njihove povezanosti s (pre)oblikovanjem javne sfere v obdobju konvergence medijev. Trajnostni razvoj tako globalno kot lokalno postaja "javni problem", kar zahteva vzpostavitev javne sfere oz. javnosti, ki se ukvarja z vprašanji in problemi v zvezi s posledicami družbenih transakcij, v katerih državljani ne morejo sodelovati. To se lahko zgodi le s svobodnimi in demokratičnimi oblikami komuniciranja, ki so konstitutivne za civilno družbo in "trajnostno" javno sfero pa tudi za "javno znanost" (ki je tudi eden izmed problematiziranih pojmov tega časa), pri čemer je ključno vprašanje, ali je oz. kako je mogoče razrešiti stoletja star problem, kako javno sfero narediti univerzalno dostopno, interaktivno in resnično deliberativno.
Cilji raziskave
Projekt postavlja naslednje ključne raziskovalne cilje:
1. pojasnitev odnosa med (družbenimi) vedami, znanjem in javno sfero v odnosu do trajnostnega razvoja, zlasti vprašanja legitimnosti in učinkovitosti konstruktivnega znanstveno-političnega dialoga skozi demokratično udeležbo;
2. genealoška analiza (re)konceptualizacij "trajnostnega razvoja", da bi pojasnili odnos med pojmom(-i) in posebnimi vrstami interesov glavnih akterjev pri spodbujanju določenih tipov trajnostnega razvoja;
3. opredelitev ključnih razsežnosti in oblik diskurzov trajnostnega razvoja v slovenski družbi z vidika homogenosti / razdrobljenosti diskurzov glede na statuse različnih akterjev, racionalno-kritično argumentacijo in (ne)naslavljanje vprašanja pogojev in prevladujočih oblik produkcije;
4. analiza preoblikovanja komunikacijskih dejavnosti v javni sferi, ki jih prinašajo novi mediji, in možnosti transformacije doslej pasivnih občinstev v protagoniste v produkciji vsebin ter opolnomočenja civilnodružbenih akterjev.
Raziskovalne metode in postopki
Delo na projektu bo razdeljeno v štiri module skladno s postavljenimi ključnimi cilji. Za doseganje postavljenih ciljev bo uporabljen širok razpon raznovrstnih kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalno-analitičnih metod za zbiranje podatkov od analize besedil in analize diskurza prek fokusnih skupin in globinskih intervjujev do standardiziranih mnenjskih poizvedb in analize internetnih interakcij. S kvantitativnimi metodami zbrani podatki bodo analizirani z ustreznimi multivariatnimi statističnimi metodami.
Relevantnost
Projekt izhaja iz vse večjega zavedanja, da morajo tako civilnodružbene organizacije kot politične stranke in vlade preoblikovati svoje prakse, da bi spodbudile vključevanje vseh družbenih skupin in posameznikov, ki jih dolgoročno in pomembno prizadevajo posledice delovanja akterjev, na katerega državljani neposredno ne morejo vplivati. Zastavlja vprašanja, ki so pomembna za razumevanje procesov konvergence v javni sferi in bistvena za spodbujanje demokratične politične participacije državljanov. Projekt bo imel pomembne učinke za politiko in prakso predvsem s tem, da bo prispeval k odpravi pomembne pomanjkljivosti v procesu in metodi načrtovanja dolgoročnih razvojnih usmeritev, ki se kaže v nevključevanju vseh, za izvedbo nujnih deležnikov procesa, nerazumevanju potrebe po vključevanju teh deležnikov, odsotnosti kvalifikacij in znanja za vodenje teh procesov in moderacijo procesa načrtovanja.
Pomen za razvoj znanosti
Potem ko je pojem trajnostnega razvoja po objavi Brundtlandinega poročila in konferenci OZN – Earth summit v Rio de Janeiru leta 1992 postal skorajda nepogrešljiv del mednarodnih in nacionalnih političnih dokumentov, trženja podjetij in delovanja številnih nevladnih organizacij, se zdi, da je vsaj na deklarativni ravni nasprotovanje trajnostnemu razvoju postalo nemogoče. Vendar pa konsenz o tem, da trajnostni razvoj potrebujemo, skriva različne ali celo nasprotujoče si poglede o tem, kaj trajnostni razvoj sploh je in po kakšni poti ga lahko dosežemo. Posledično je izraz trajnostni razvoj postal hkrati utopičen in zasičen s tolikimi definicijami, da mu v najboljšem primeru grozi brezpomenskost, v najslabšem pa, da postane demagoška fraza (Workshop on Global Sustainability, 2008). Ne gre za nedvoumen koncept, saj na enem ekstremu najdemo neoliberalno dogmatiko svobodnega trga kot rešitve vseh težav in na drugem pogled, ki zahteva radikalne družbene spremembe. V pojmu trajnostnega razvoja, njegovih nejasnostih in protislovjih, se zrcalijo družbeni konflikti in odnosi moči; opraviti imamo s področjem političnega boja glede definiranja družbene realnosti. Zato je pomembno razkriti ozadje različnih razumevanj trajnostnega razvoja, ki se pojavljajo v javnosti, in identificirati akterje, ki v večji ali manjši meri zastopajo določena razumevanja. Rezultati analize civilnodružbene, znanstvene, ekonomsko-poslovne in medijske obravnave trajnostnega razvoja v Sloveniji nakazujejo, da je pojem trajnostnega razvoja v javnem diskurzu večinoma obravnavan na način, ki ne ogroža obstoječih razmerij moči, in je podrejen zahtevi po neskončni gospodarski rasti. Temeljite reforme, ki bi lahko zagotovile takšen gospodarski razvoj, ki ne bi ogrožal socialnega standarda in naravnega okolja, so postavljene na rob zavoljo poslovnih priložnosti »zelenih« inovacij, »zelenih« davčnih olajšav in subvencij ter »zelenih« sponzorskih sredstev. Pojmu trajnostnega razvoja s tem grozi, da postane depolitiziran ter reduciran na posamične tehnološke inovacije, individualno delovanje posameznikov in material za publiciteto podjetij, da torej postane zgolj ime tržne niše, ne poziv k temeljitemu premisleku o želeni prihodnosti. Pomemben vzrok za takšno obravnavo trajnostnega razvoja je v tem, da je dostop to mehanizmov odločanja in publicitete porazdeljen nesorazmerno v prid nosilcev politične in ekonomske moči. Analiza nakazuje, da imamo opraviti s pojavom »refevdalizacije« javne sfere, kjer se odločitve sprejemajo v pogajanjih za zaprtimi vrati in so šele naknadno podane v javno razpravo. V takšni situaciji je publiciteta sprevržena v svojo reprezentativno funkcijo: njen smoter ni nadzor nosilcev moči, temveč legitimacija njihovih že sprejetih odločitev.
Pomen za razvoj Slovenije
Vprašanje trajnostnega razvoja je eno izmed osrednjih vprašanj na agendi Organizacije združenih narodov. Le še problematika človekovih pravic je tako razširjena in popularizirana na mednarodni ravni kot problematika trajnostnega razvoja, kar nedvoumno dokazuje njen izjemen družbeni pomen. Brundtlandino poročilo (1987) je bilo osrednji mejnik pri konceptualizaciji trajnostnega razvoja. Nastalo je kot posledica vse večje pozornosti posvečene predvsem transnacionalni naravi varstva okolja. Če je pred tem trajnostni razvoj bil del akademskih razprav, pa se je z Brundtlandinim poročilom in kasnejšim aktivnim delovanjem OZN (npr. 1992 Earth Summit v Rio de Janeiru) razvil v osrednji koncept, ki je začel uokvirjati najprej transnacionalne okoljevarstvene skrbi, kasneje pa tudi družbeno-ekonomske, pa ne samo transnacionalnih, temveč vse bolj tudi nacionalne. Kot kritično ugotavlja Lélé (1991) so se z uveljavitvijo koncepta trajnostnega razvoja ljudje nehali spraševati, ali si razvoj in okoljevarstvo nasprotujeta, ampak je osrednje vprašanje postalo, kako lahko zagotovimo trajnostni razvoj. Pri konceptualizaciji trajnostnega razvoja v okviru OZN ne gre toliko za to, da bi skupina ljudi postala pozorna na neki novi problem, ki bi ga pred tem ne zaznali, pač pa predvsem pomeni pomemben korak pri določanju in formiranju oz. okvirjanju javne razprave – korak, ki je bil dosežen »od zgoraj navzdol« za razliko od idealnega procesa javnega mnenja, kjer javna razprava poteka najprej izven politične sfere in šele nato vpliva na politično sfero. Nasprotno pa je bila prav analiza civilnodružbene, znanstvene, ekonomsko-poslovne in medijske obravnave trajnostnega razvoja v Sloveniji (pristop "od spodaj navzgor") bistvena za naš projekt. V nevladno javno sfero se uvrščajo razprave državljanov, strokovnjakov in znanstvenikov ter nevladnih organizacij, ki lahko potekajo v množičnih medijih ali neposredno v raznih forumih in družbenih omrežjih. Osrednja družbena institucija, ki povezuje vse te tri tipe skupnosti, so po klasičnem normativnem razumevanju vloge novinarstva množični mediji. Množični mediji imajo namreč osrednjo vlogo pri ustvarjanju institucionalne (infra)strukture, ki omogoča najprej prepoznavo in nato tudi organizacijo splošnih interesov. Problemi razumevanja in konceptualizacije trajnostnega razvoja v javnem diskurzu odpirajo širša vprašanja nesorazmernih možnosti dostopa do mehanizmov odločanja, transparentnosti procesov odločanja in vloge organizacij civilne družbe (tudi) v Sloveniji. Doseganje trajnostnega razvoja ni odvisno zgolj od implementacije ustreznih tehnoloških rešitev, temveč zahteva tudi politične spremembe. Zahteva obsežno demokratizacijo političnih sistemov, ki bi omogočila, da bi prihodnji razvoj upošteval celoten razpon družbenih potreb, ne zgolj maksimo neomejene gospodarske rasti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
