Projekti / Programi
Pomen zelenih površin v mestih za kakovost bivanja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S240 |
Družboslovje |
Načrtovanje mest in podeželja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.09 |
Družbene vede |
Druge družbene vede |
mestne zelene površine, zdravje, kakovost bivanja, ranljivi uporabniki
Raziskovalci (4)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskava je usmerjena v vrednotenje mestnih zelenih površin z vidika uporabnikov, natančneje pa se osredinja na nove stanovanjske soseske kot del urbanega razvoja mesta. Raziskovalni problem je vezan na kakovost bivanja v teh soseskah, pri čemer nove ureditve vrednotimo po merilu šibkega uporabnika. To so v današnji družbi predvsem starejši in otroci. Oboji so za kakovostno bivanje odvisni od dobre dostopnosti zelenih površin oziroma od zelenih površin v neposredni okolici svojih bivališč. Pomanjkanje ustreznih odprtih površin za te uporabnike pomeni, da veliko večino časa preživijo v zaprtih prostorih. Pogosto pa stanovanje človekovo zdravje ogroža bolj kot stres in onesnažen mestni zrak. Zrak je v zaprtih prostorih onesnažen s kemičnimi strupi, nanodelci, mikroorganizmi, elektrosmogom ipd. Bivanje v zaprtih prostorih bi torej moralo biti sorazmerno z zadrževanjem na prostem. Na eni strani imamo torej dejstvo, da je za človekovo zdravje v pomembno bivanje zunaj, na drugi strani pa sodobne in v stroki uveljavljene paradigme urejanja prostora, ki narekujejo urbano prenovo, zgoščevanje in razvoj navznoter. Ob pritisku naložbenikov, ki razumljivo želijo na svojih zemljiščih ustvariti čim več prodajne, torej pozidane površine, se te smernice lahko interpretirajo tudi na način, ki obseg in kakovost odprtih zelenih površin zmanjša na najmanjšo možno mero ali celo povsem izniči. Problem je še posebej zahteven, ker se na ravni ene soseske (kakor se izdajajo dovoljenja) tako stanje še lahko izravna z odprtimi površinami v soseščini, ko pa to postane splošna praksa, ima lahko dolgoročne in uničujoče posledice za kakovost bivanja v mestih. Zelene površine se pri načrtovanju pogosto obravnavajo kot strošek, argumenti v prid njihovemu ohranjanju pa ostanejo na ravni estetskih in »vrtičkarskih« kategorij in se zato v razpravah in tehtanju interesov zavrnejo kot premalo prepričljivi. Raziskava želi prispevati tehtne in znanstveno podprte argumente za ohranjanje in vzpostavljanje ustrezne ga obsega in kakovosti zelenih površin v urbanih soseskah. Tematska področja, ki jih raziskava pokriva, so boj proti socialni izključenosti, zagotavljanje enakih možnosti v družbi, staranje prebivalstva in demografijo širše, zdravje in okolje.
Pomen za razvoj znanosti
»Kakovosti bivanja«, ki je sicer tema številnih raziskav, obravnavamo interdisciplinarno, s povezovanjem urbanizma in javnega zdravja. Ta pristop je inovativen in omogoča pridobivanje novih spoznanj o povezavah med odprtim prostorom v stanovanjskih soseskah in kakovostjo bivanja, kakor se odraža v vedenjskem slogu prebivalcev. Raziskava tako omogoča nove poglede na urbanizem in javno zdravje, spodbuja k vzpostavitvi interdisciplinarnega okvira za raziskave na področju urbanega razvoja ter postavlja osnovo za novo raziskovalno področje. Večja fizična in socialna aktivnost, ki ju omogoča ustrezno oblikovan odprti prostor, je pomembna zlasti za kakovost bivanja ranljivih skupin, ki so v ospredju zanimanja v družboslovnih znanostih. Izbrana metodologija, ki omogoča triangulacijo ugotovitev z različnimi kvantitativnimi in kvalitativnimi načini zbiranja informacij pa prinaša empirično preveritev hipoteze, kar je pomemben doprinos k znanju v načrtovanju prostora in kritični pogled na uveljavljene paradigme urbane prenove, ki zagovarjajo rast navznoter in zgoščevanje gradnje.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je v posttranzicijskem obdobju doživela spremembe tudi na področju načrtovanja stanovanjskih območij. Novonastala naselja so drugačna od starejših in so zaradi višjih gostot gradnje lahko ocenjena kot kakovostna po merilih ekonomske učinkovitosti in sodobnih paradigem zgoščevanja kot načina urbane prenove. Rezultati raziskave prikazujejo drugo plat tega razvoja, namreč slabšanje kakovosti odprtega prostora in posledice: omejevanje aktivnega preživljanja časa v odprtem prostoru, s tem pa slabšo kakovost bivanja zlasti za ranljive skupine, otroke in starejše. Skupaj z dodatnimi empiričnimi dokazi o slabši kakovosti odprtega prostora v novih stanovanjskih naseljih so te ugotovitve resno opozorilo urbanistični politiki, ki s svojimi instrumenti trenutno omogoča gradnjo, ki je omejuje kakovost bivanja stanovalcev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
