Projekti / Programi
RAZKORAK Longitudinalna raziskava kompetenčnega potenciala univerzitetnih diplomantov in razkoraka med aktualiziranimi kompetencami in potrebami na trgu dela v tehniki, izobraževanju in zdravstvu
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S270 |
Družboslovje |
Pedagogika in didaktika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
visokošolsko izobraževanje, kompetence, zaposljivost diplomantov, kompetenčne potrebe, gradbeništvo, geodezija, elektrotehnika, izobraževanje, zdravstvo, psihologija
Raziskovalci (20)
Organizacije (6)
Povzetek
Koncept kompetenc, njegovo teoretično modeliranje, ugotavljanje potreb in vrednotenje stanja vzpostavlja nove izzive raziskovanju na področju izobraževanja in meddisciplinarnemu raziskovanju. Kompetence v sodobni družbi niso več opredeljene kot fiksne spretnosti, pač pa kot dinamična kombinacija lastnosti, sposobnosti in vedenja. Koncept kompetenc izraža potencial posameznika, ki se uresničuje v različnih kontekstih in se razvija v procesih izobraževanja, usposabljanja in z delovnimi aktivnostmi na delovnem mestu. Witt in Lehmann pri opredelitvi pojma kompetenc izpostavljata internalno dimenzijo, ki odraža značilnosti posameznika in eksternalno dimenzijo, ki odraža potrebe in zahteve delovnih procesov (2001). Boyantzis opiše kompetence kot posameznikove značilnosti, zmožnosti, ki se odražajo kot motivi, vrednote, samopodoba, socialne vloge, spretnosti in znanje, ki ga posameznik uporablja in so povezane z rezultati na delovnem mestu (1982, 2008). Kompetence so pojmovanje kot aktualizirane zmožnosti, ki jih posameznik uporabi v določeni situaciji. Klieme in Leutner opredeljujeta kompetence kot kontekstualno specifične kognitivne dispozicije, ki jih posameznik potrebuje za uspešno ravnanje v kontekstualnih situacijah ali nalogah na različnih področjih (Klieme in Leutner 2006). Na področju izobraževanja se z zahtevami po odgovornosti za rezultate izpostavlja kompetenčno naravnanost kurikulumov (Wise, 1979; Slavin, 2002). Mclelland kot alternativo testiranju inteligentnosti izpostavi testiranje kompetentnosti pri katerem je kriterijski preizkus, ki naj bi zagotavljal testiranje z avtentičnimi nalogami iz realnih delovnih položajev (1973). Kompetence v bolonjskih komeptenčno naravnanih študijskih programih predstavljajo izhodišče kurikularnega načrtovanja in izvajanja študijskega procesa. V longitudinalni raziskavi bodo spremljani študenti starih in novih študijskih programov na več točkah v času študija in diplomanti po zaključenem študiju na delovnih mestih, da bi ugotovili, do kakšnih sprememb v procesu učenja prihaja, kako študenti pojmujejo profesionalne kompetence, kako učno okolje vpliva na pristope k učenju in razvoju kompetenc in kako uporabljajo kompetence z vstopom na trg dela. Ugotoviti želimo, kako študenti pojmujejo profesionalne kompetence, kako jih v študijskem procesu razvijajo in kako na ta razvoj vplivajo različna učna okolja ter kako pridobljene kompetence uporabljajo z vstopom na trg dela. Metode merjenja kompetenc tudi predstavljajo pomemben predmet raziskave. V okviru raziskave bo izbran ozek segment generičnih kompetenc, ki so pomembna za vsa vključena področja. Segment bo izbran na podlagi primerjalne raziskave o pomembnosti generičnih kompetenc med študenti in zaposlovalci. Predmet raziskave bo: (1) Razvoj inštrumentarija za analizo potreb in vrednotenje stanja na področju kompetenc diplomantov. (2) Analiza kompetenc in razkoraka med pričakovanji gospodarstva, univerze in študentov ter kompetencami študentov in diplomantov v izbranih področjih tehnike, izobraževanje,psihologije in zdravstva. Cilji raziskave (1) Razvit inštrumentarij za analizo kompetenc in razkoraka med potrebami in stanjem, za ravnanje s kompetencami na različnih disciplinarnih področjih. (2) Longitudinalna analiza kompetenc v tehniki na področju gradbeništva, geodezije in elektrotehnike, v izobraževanju, psihologiji in zdravstvu. Vključeni bodo študenti, diplomanti in zaposlovalci, za opredelitev kompetenc in razkoraka med potrebami in stanjem kompetenc z ozirom na poglede različnih deležnikov. Kombiniran metodološki pristop je nujen, če želimo pridobiti celovito sliko o predmetu preučevanja, saj nam kvantitativni del raziskave omogoča pridobitev podatkov, ki bodo posplošljivi, medtem ko nam kvalitativni del omogoča nabor bolj poglobljenih in informacijsko bogatejših podatkov, ki jih na začetku raziskovalnega procesa nismo uspeli nujno predvideti.
Pomen za razvoj znanosti
Študija, ki povezuje več disciplinarnih področij pri proučevanju kompetenc študentov in diplomantov in primerjavo le-tega s potrebami na trgu dela v Sloveniji je omogočila razvoj inštrumenta in longitudinalno empirično proučevanje. Doprinos raziskave je v povezovanju univerze z gospodarstvom in negospodarstvom. Razvite aktivnosti in procesi bodo povečevali prožnost in odzivnost univerze pri kurikularnem načrtovanju in izvedbi študijskih procesov na potrebe trga dela in odpravljanje razkoraka na tem področju. Predvidevamo, da bodo posledično vplivala tudi na potrebne aktivnosti univerz (fakultet) za zmanjševanje tveganj, da bi se izobraževalo diplomante, ki nimajo ustrezno razvitih kompetenc, ki jih trg dela potrebuje. Področje visokošolskega študija je sicer v zadnjih letih deležno večje pozornosti raziskovalcev, vendar pa v Sloveniji potekajo večje raziskovalne aktivnosti le ob posebnih spremembah, kot je bila npr. Bolonjska prenova. Namen pričujoče raziskav je vzpostaviti kulturo trajnega spremljanja in proučevanja študijskih procesov v odnosu do potreb uporabnikov, ki bi posledično vplivala na mikro učno situacijo. Raziskava je usmerjena v obravnavo razkoraka med potrebami na trgu dela in kompetencami, ki jih imajo diplomanti, ki vstopajo na trg dela. Izdelan inštrumentarij za analizo kompetenčnega potenciala, je omogočil naprednejše ravnanje s kompetencami znotraj strokovnih področij in omogočal celovit odnos in pregled v okviru vzpostavljenega pojmovanja kompetenc in procese, ki spremljajo razvoj kompetenc. Odgovornost univerze za rezultate se kaže tudi v prizadevanjih na področju analize pojmovanja profesionalnih kompetenc študentov in diplomantov, ki naj bi postale sestavni del rednega letnega ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ob sodelovanju z uporabniki v gospodarstvu in negospodarstvu. V okviru raziskave so oblikovani inštrumenti omogočali sodelovanje univerze z uporabniki na področju kompetenčnega potenciala. Inštrumenti so razviti za vsa področja obravnavana v okviru raziskave. Izsledki študije si prizadevajo za nove poglede na obravnavo kompetenc in kontekstov ter procesov, ki spremljajo kompetenčni razvoj in uporabo kompetenc. Predstavljeni so pregledi na opredelitve in pojmovanja kompetenc, ki se v okviru dosedanjih znanstvenih spoznanj odražajo na disciplinarno vezanih pojmovanjih kompetenc v okviru družboslovnih znanosti, tehnike, psihologije in zdravstva. Izsledki študije so temeljili na obravnavi kompetenc v povezovanju notranjih značilnosti (pri posamezniku) in zunanje opredelitve kompetenc (potrebe delovnih procesov) (Witt in Lehmann, 2001), ki omogočajo vez med univerzo, ki pripravlja posameznika za vstop v trg dela in uporabniki na trgu dela.
Pomen za razvoj Slovenije
Uporabniki v gospodarstvu in negospodarstvu, panožnih združenj in zbornic ter zavodov za zaposlovanje kažejo interese za poglobljeno proučevanje kompetenc in razkoraka med ponudbo in potrebami. Razviti inštrumentarij je bil vpeljan v redne letne procese vključenih fakultet. Sodelovanje univerze z deležniki, ki je bilo vzpostavljeno v času bolonjske prenove je smiselno ohranjati. Univerza je pri oblikovanju študijskih programov avtonomna in nosi družbeno odgovornost. Za uspešno opravljanje svojega poslanstva mora imeti razvito sodelovanje z vsemi deležniki. Izvedena raziskava zagotavlja konkretne inštrumente za sodelovanje. Izsledki so pomembni za oblikovalce politike visokega šolstva in pisce študijskih programov. Pedagoški delavci v visokem šolstvu uporabljajo izsledke projekta in povratne informacije dobljene ob rednih letnih analizah pri kurikularnem načrtovanju in poučevanju. Izsledki so bili uporabljeni v procesu priprave študijskih programov za reakreditacijo v letu 2014. Posredni pomen raziskave je predvsem v potencialnem vplivu, ki ga ima raziskava dolgoročno na dialog med gospodarstvom, negospodarstvom, zavodom za zaposlovanje, univerzo in drugimi deležniki in sodelovanje pri sprejemanju odločitev. Posredni doprinos raziskave je k zmanjševanju razkoraka med potrebami trga in kompetencami diplomantov, kar bo vplivalo na globalne družbeno ekonomske procese. Izvirnost zasnove raziskave je v povezovanju raziskovalcev iz različnih znanstvenih področij, ki bodo sodelovali pri oblikovanju znanstvenega inštrumentarija za analizo kompetenc in bo imelo hkrati univerzalnost in specifičnost. Pripomoglo bo k opredeljevanju posebnih značilnosti procesov povezanih s kompetencami značilnih za disciplinarna področja in skupnih značilnosti procesov povezanih s kompetencami na vseh področjih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
