Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Antropološki vidiki neformalnega pridobivanja znanj

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.03.02  Humanistika  Antropologija  Socialna in kulturna antropologija 

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   

Koda Veda Področje
6.05  Humanistične vede  Druge humanistične vede 
Ključne besede
znanje, antropologija, antropologija znanja, neformalno znanje, formalno znanje, znanost, izobraževanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15173  dr. Alenka Janko Spreizer  Humanistika  Raziskovalec  2012  272 
2.  28938  dr. Petra Javrh  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2011 - 2014  329 
3.  25431  dr. Polona Kelava  Družboslovje  Raziskovalec  2011 - 2014  70 
4.  11756  dr. Janez Kolenc  Antropologija  Raziskovalec  2011 - 2012  231 
5.  17060  dr. Taja Kramberger  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2014  329 
6.  05606  dr. Bogomir Novak  Antropologija  Raziskovalec  2011 - 2012  847 
7.  20411  dr. Marko Radovan  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2012 - 2014  314 
8.  07029  dr. Drago B. Rotar  Kulturologija  Raziskovalec  2011 - 2012  355 
9.  19022  dr. Tadej Vidmar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2012 - 2014  229 
10.  05737  dr. Igor Žagar Žnidaršič  Kulturologija  Vodja  2012 - 2014  950 
11.  12970  dr. Sabina Žnidaršič Žagar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2012 - 2014  125 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0553  Pedagoški inštitut  Ljubljana  5051614000  6.980 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.440 
3.  1822  Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije  Koper  1810014001  9.782 
Povzetek
Na osnovi antropoloških izhodišč v predlogu tega projekta konceptualiziramo problem neformalnega pridobivanja znanja. Opiramo se na CEDEFOPovo definicijo, ki o neformalnem učenju pravi, da je to »učenje, ki je vključeno v načrtovane dejavnosti, ki niso vedno izrecno namenjene učenju (v smisli učnih ciljev, učnega časa ali učne podpore), a ki vključujejo pomemben učni element.  Z vidika učenca je neformalno učenje namensko.” (CEDEFOP 2009)[1]. Tudi v domači strokovni literaturi lahko najdemo podobno definicijo v gradivih Centra za poklicno izobraževanje (Plevnik 2006)[2] »da je to namerna, časovno opredeljena, institucializirana dejavnost, ki se ne konča s pridobitvijo javno veljavne kvalifikacije, je pa strukturirana in načrtovana (cilji, trajanje, učitelj). Neformalno učenje je z vidika učečega se namerna dejavnost.« V predloženem projektu je torej temeljni cilj antropološko-andragoški razmislek o znanju nasploh, ne glede na to, po kakšnih poteh je pridobljeno.   V samo izhodišče postavljamo Sapir-Whorfovo hipotezo o visoki pozitivni korelaciji med znanjem in jezikovno kompetenco. V nadaljevanju pa relativiziramo sodobne, na sistemski teoriji sloneče konceptualizacije znanja kot pozitivistične kategorije, ki se je udejanjila v sodobnih kibernetskih informacijskih sistemih. Izpostavljamo tezo, da gre pri tem le za zvijačnost kibernetičnega uma, ki vse dejavnike družbenih procesov, kakršen sta tudi izobraževalni in učni proces, funkcionalizira in instrumentalizira do te mere, da se izgubijo osebni motivacijski dejavniki za učenje in pridobivanje novega znanja. Zagovarjamo teorijo komunikativnega delovanja, na osnovi katere je možno trditi, da znanje nastaja tudi v vsakdanjih življenjskih bodisi formalnih kot tudi neformalnih situacijah. V tem vidimo vir za preučevanje neformalnega pridobivanja znanja kot antropološkega fenomena, ki se tudi v modernih družbah kaže kot tisti racionalni potencial posameznikov, ki jim omogoča načrtovanje poklicne kariere in s tem povečuje možnosti za zaposlitev na nemirnem trgu delovne sile. Naš cilj je, da antropološko utemeljimo neformalno pridobivanje znanja, kot tisti proces decentriranja ega, ki prispeva h kognitivnemu, socialnemu in invididualnemu razvoju posameznikov tako, da postajajo bolj konkurenčni na vse bolj segmentiranih trgih dela.   V tej luči želimo pregledati tudi aktualni normativni del tega področja – spreminjajočo se zakonodajo in neizkoriščenost potencialov izobraževalnega sistema, še posebej na področju vrednotenja neformalno pridobljenih znanj.   [1] CECEDOP (2009). European guidelines for Validating of non-formal and informal learning.Louxembourg: Office for oficial publications of the European Communities, 2009.   [2] Plevnik, T. (2006). Razvoj sistema za priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja učiteljev v poklicnem izobraževanju. Ljubljana, 2006.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine v celoti ocenjujemo kot pomemben in potreben za razvoj znanstvenih spoznanj zlasti na področjih pedagogike in zgodovine izobraževanja. Različne študije, zbrano gradivo (diskurzivne baze, ankete, drugo) in njegove interpretacije (dve monografiji, ena v slovenskem okolju, druga mednarodna, vrsta pomembnih znanstvenih člankov sodelavk in sodelavcev na projektu, simpozij idr.) so pomemben, morebiti celo neizogiben referenčni inventar za prihodnje raziskave neformalnega in informalnega pridobivanja znanja. Z delom na projektu nismo preučili le sodobnih neformalnih in nekaterih informalnih metod pridobivanja znanja, ampak smo jim dodali tudi vpogled v njihovo specifično zgodovinsko dimenzijo (segment T. Kramberger in D. Rotarja) in skušali dognati, ali obstajajo konstante v nizu socio-zgodovinskih sprememb. Tako je projektno raziskovalno delo zaobjelo več različnih epistemičnih perspektiv in bilo tako svojih zastavkih kakor tudi v izvedbenih pristopih bogato in plodno. Menimo, da je pomen raziskovalnih spoznanj s tem v vseh ozirih znanstveno validen in v intelektualnem oziru koherenten. Temeljni raziskovalni projekt »Antropološki vidiki neformalnega pridobivanja znanja, 2011–2014« (okr. AVNPZ) je s svojo interdisciplinarno družboslovno zastavitvijo (pristopi, zajeti v raziskavo, so segali od pedagoških, andragoških, pa do zgodovinskih, antropoloških in lingvističnih), pa tudi s svojo dvojno perspektivo, ki je obsegala tako primerjalno zgodovinsko dimenzijo pripovedi o neformalnih in informalnih postopkih pridobivanja znanj s konca 19. in zgodnjega 20. stoletja kakor tudi razgrnitev mnogoterih sodobnih pogledov na neformalno in informalno pridobljena znanja, nedvomno reprezentativen. Z ugotovitvami in spoznanji, pridobljenimi v teku raziskovalnega projekta, bo mogoče eksaktneje opredeliti dimenzije in vidike neformalnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja ter jasneje zastaviti njune skupne točke in razlike. Narejen je korak naprej k razjasnjevanju pojmovne in konceptualne nepreglednosti na področju (neformalnega) izobraževanja, s čimer bo olajšano vzpostavljanje primerljivih in veljavnih kriterijev in normativov. Postavljeni so tudi temelji za nadaljnje raziskovanje novih dimenzij izobraževanja, ko formalno izobraževanje (p)ostaja družbena/državna skrb, neformalno pa se prenaša na posameznika, ki sam postaja odgovoren za razvijanje (parcialnih, segmentiranih) »znanj«. Formalno izobraževanje ima tako veliko več možnosti za razvijanje celovitega, celostnega znanja, zaradi česar je (lahko) veliko bolj demokratično in emancipatorno. Tako zastavljeni projekt v svojem križnem potencialu idej, spoznanj in pristopov zmeraj učinkuje kot sprožilec novosti in tako s svojim gradivom kakor z interpretacijami ponuja veliko novih možnosti in spodbud za nadaljnje delo. Poleg tega je raziskava rodila dve pomembni monografiji, ki širita in poglabljata možnosti za mednarodno primerjalno raziskovanje, razvoj znanosti in vključitev Slovenije vanj.
Pomen za razvoj Slovenije
Interdisciplinarno zastavljeni projekt »Antropološki vidiki neformalnega pridobivanja znanja, 2011–2014« (okr. AVNPZ) je pomemben za razvoj slovenske – a ne le slovenske – znanosti, poleg vrste novih spoznanj, ki jih prinaša, že zaradi tega, ker v slovenskem prostoru temeljni znanstveni projekti v večji meri ostajajo vezani na eno ali največ dve disciplinski polji. Seveda raznoterost in heterodoksnost nista vedno prednosti, saj se lahko zgodi, da zaradi prevelike raznolikosti v projektni ekipi celotno delo obtiči na površinski ravni. Vendar pa menimo, da sta na primeru našega projekta to bili prednosti, saj nam je naposled v kratkem času treh let trajanja projekta poleg vrste posamičnih člankov uspelo objaviti kar dve pomembni monografiji o naslovni tematiki, od katerih ena pokriva slovensko občinstvo, druga pa, ki je izšla pri angleški založbi (Cambridge Scholars Publishing), enakovredno z drugimi evropskimi znanstvenimi okolji in raziskavami vstopa v mednarodni prostor in njegovo živahno intelektualno izmenjavo idej. V praksi se je pomen projekta pokazal vsaj preko dveh konkretnih rezultatov: Članica projektne skupine, dr. Sabina Ž. Žnidaršič, je opravila več intervjujev z mladimi strokovnjaki, diplomanti Univerze v Ljubljani (COBISS.SI-ID: 2682711, 2717527, 2767191, 2767959, 2682199, 2681943), ki imajo namen spodbujanja zavedanja pri študentih, da je najprimernejši čas za postavitev temeljev kariere čas študija. Zgodbe intervjuvancev so zastavljene tako, da opozarjajo na pomen neformalnih oblik učenja, kot najučinkovitejšega načina pridobivanja znaj, spretnosti etc., ki nas na trgu dela kvalificirajo kot posebne, boljše kandidate in potencialne sodelavce. V okviru projekta smo organizirali Okroglo mizo: Konkurenca ali nujna komplementarnost različno pridobljenih znanj, spretnosti, izkušenj, osebnostnih lastnosti… za boljšo zaposljivost diplomantov, ki se je odvila 29. maja 2014 na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Obenem smo tudi predstavili projekt, njegove glavne vsebine in ugotovitve, udeležencem razdelili izvode znanstvene monografije Neformalno učenje? Kaj pa je to? (Kelava, P., ur.), ter napovedali izid znanstvene monografije From formal to non-formal : education, learning and knowledge (Žagar Ž., I., ur., Kelava, P., ur.). Na okrogli mizi se je razvil zanimiv in konstruktiven dialog, tudi s predstavniki iz gospodarstva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno