Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Arheologije lovcev, poljedelcev in metalurgov: kulture, populacije, paleogospodarstva in okolje

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   

Koda Veda Področje
H341  Humanistične vede  Prazgodovina 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
arheologija, prazgodovinske kulture in populacije, paleogospodarstva, klimatske spremembe
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  06252  dr. Mihael Budja  Arheologija  Vodja  2011 - 2014  301 
2.  28487  dr. Martina Burnik Šturm  Geologija  Mladi raziskovalec  2011  62 
3.  28478  dr. Marinka Gams Petrišič  Varstvo okolja  Raziskovalec  2011 - 2013  45 
4.  22585  dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  457 
5.  10677  dr. Marijan Nečemer  Kemija  Raziskovalec  2011 - 2014  350 
6.  11279  dr. Nives Ogrinc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2011 - 2014  1.149 
7.  15245  dr. Simona Petru  Arheologija  Raziskovalec  2011 - 2014  105 
8.  23860  Jurij Soklič  Arheologija  Raziskovalec  2012 - 2014 
9.  18290  dr. Polona Vreča  Geologija  Raziskovalec  2011 - 2014  702 
10.  25586  dr. Andreja Žibrat Gašparič  Arheologija  Raziskovalec  2011 - 2014  47 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  91.855 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.836 
Povzetek
Projekt je sestavljen iz treh raziskovalnih sklopov. V prvem nadaljujemo revizijska raziskovalna arheološka izkopavanja v Mali Triglavci na Divaškem Krasu. Analiziramo in dokumentiramo odlaganje sedimentov, nastanek in preoblikovanje arheoloških plasti in struktur, njihovo stratifikacijo in povezave s hitrimi klimatskimi spremembami v holocenu med 7. in 4. tisočletjem BC. V drugem raziskujemo materialne kulture in kulturne prakse ter paleogospodarstva. Opravimo primerjalne analize materialnih zbirov in kulturnih praks v različnih ekoloških conah v Sloveniji. V tretjem predstavimo, umestimo v kontekst in pojasnimo rezultate testnih analiz prazgodovinskih populacijskih dinamik. Spodmol v Mali Triglavci je eno redkih arheoloških najdišč, v katerem je ohranjena in dokumentirana  celovita holocenska poselitvena sekvenca. V njej so ohranjeni materialni zbiri mezolitskih lovcev, neolitskih živinorejcev in eneolitskih metalurgov. Naravne procese in antropogene dejavnosti, ki so depozit oblikovale in preoblikovale, je mogoče odkrivati, slediti in pojasnjevati s pomočjo modernih mikromorfoloških analiz. Arheološke plasti in sedimenti ter dogodki povezani s človekovim delovanjem v Mali Triglavci, bodo AMS 14C  datirani. Opravljena bo korelacija s 14C datacijsko sekvenco holocenskih klimatskih anomalij, dokumetiranih  v paleoklimatološkem zapisu v stalagmitu iz Jazbine v Rovnjah. Te raziskave potekajo v okviru projektnega sodelovanja z univerzami v Oxfordu, Southamptnu in Hullu. Raziskovalni pristop predstavlja prvo  točko vstopa v evropske diskusije o preteklih hitrih klimatskih spremembah in posledicah. V drugem delu so raziskave usmerjene v preoblikovanje gospodarskih in kulturnih praks. Sledili bomo pojavu prvih domestikatov in spremenjanju prehranjevalnih vzorcev. Poleg mesnega gospodarstva, povezanega z lovom in primarno izrabo domačih živali, se  je tem času vzpostavilo mlečno gospodarstvo, ki je temeljilo na selektivni reji goveda in/ali drobnice in predelavi mleka. Vzporedno so se pojavile nove tehnologije izdelave in uporabe keramičnih posod, povezanih s predelavo in shranjevanjem hrane. Bolj ali manj standardizirane oblike posod in njihovo izdelavo lahko povežemo s posameznimi vrstami gospodarstev. Deskriptivne tipološko-tehnološke analize keramičnih arhivov, ki omogočajo klasične zamejitve v okviru posameznih naselbinskih faz in različnih kulturnih kontekstov bomo nadgradili s strukturnimi analizami karboniziranih residualnih organskih depozitov hrane na površinah posod in ostankov živalskih (lipidi) in rastlinskih maščob v njihovih stenah. Opravljene bodo vzporedne analize izotopskih vrednosti  ogljika (?13C) in dušika (?15N), odloženih v človekovem kostnem kolagenu, s katerimi bomo dokumentirali zapis o individualnem dolgoročnem prehranjevalnem vzorcu pri ljudeh. Prvi in drugi bodo AMS 14C datirani. Ugotovljene premene gospodarskih praks in nanje vezani prehranjevalni vzorci bodo umeščeni  v koledarsko zamejene časovne nize. Primerjalne analize bomo opravili na sočasnih keramičnih in kostnih (živalskih in človeških) zbirih  v različnih kulturnih kontekstih in naravnih okoljih na Ljubljanskem barju, Posavju, Beli krajini, Dravskem polju in Slovenskih goricah. Pristop predstavlja drugo točko vstopa v evropske diskusije o pojavu, razvoju in širitvi mlečnih gospodarstev v preteklosti. V tretji sklop so umeščene analize stare mitohondrijske DNK ohranjene v kostnem kolagenu skeletov in/ali delov skeletov v Mali Triglavci, Jami na Doleh in Tominčevi jami na Dinarske krasu ter Ajdovski jami v Posavju. V tem kontekstu bo opravljena tudi ocena ocena laktozne intolerance. Arheogenetske raziskave so tretja točka vstopa v evropske diskusije o prazgodovinskih populacijskih dinamikah.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je odprl nova raziskovalna vprašanja, oblikoval nove raziskovalne pristope ter vzpostavil meddisciplinarna sodelovanja, ki slovensko prazgodovinsko arheologijo umeščajo v moderno evropsko raziskovalno okolje. Vzpostavili smo novo podatkovno in interpretativno infrastrukturo, v kateri smo povezali razvoj evropske civilizacije z delovanji majhnih družb, z razvojem novih tehnik izdelovanja keramike, pridelovanja in predelovanja hrane ter spremenjenimi prehranjevalnimi vzorci. Umestili smo jih v kontekst populacijskih trajektorij in spremenjenih poselitvenih vzorcev. V slovenske arheološke raziskave smo vpeljali nove analitske postopke in tehnike obravnave artefaktov in biofaktov, ki omogočajo nove interpretativne paradigme. Raziskovalno smo povezali področji humanistike in naravoslovja ter vzpostavili raziskovalno sinergijo dveh vodilnih nacionalnih institucij, Univerze v Ljubljani in Instituta Jožef Stefan. Projektno sodelovanje s tujimi raziskovalnimi institucijami je stalnica našega delovanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Integracija novih metod odkrivanja, oblikovanja in preoblikovanja ter natančnega koledarskega datiranja arheoloških najdišč in kulturnih vsebin je pripomogla k modernemu razumevanju in interpretiranju kulturne dediščine v Sloveniji. V projekt so bili vključeni mladi raziskovalci/ke in doktorski študentje/ke na področju arheologije in biokemije. S projektom smo v Slovenijo vpeljali nove meddisciplinarne raziskovalne pristope in analitske postopke ter vzpostavili raziskovalno sinergijo med humanističnimi in naravoslovnimi znanostmi ter ključnimi raziskovalnimi inštitucijami v državi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno