Projekti / Programi
Arheologije lovcev, poljedelcev in metalurgov: kulture, populacije, paleogospodarstva in okolje
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H341 |
Humanistične vede |
Prazgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
arheologija, prazgodovinske kulture in populacije, paleogospodarstva, klimatske spremembe
Raziskovalci (10)
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt je sestavljen iz treh raziskovalnih sklopov. V prvem nadaljujemo revizijska raziskovalna arheološka izkopavanja v Mali Triglavci na Divaškem Krasu. Analiziramo in dokumentiramo odlaganje sedimentov, nastanek in preoblikovanje arheoloških plasti in struktur, njihovo stratifikacijo in povezave s hitrimi klimatskimi spremembami v holocenu med 7. in 4. tisočletjem BC. V drugem raziskujemo materialne kulture in kulturne prakse ter paleogospodarstva. Opravimo primerjalne analize materialnih zbirov in kulturnih praks v različnih ekoloških conah v Sloveniji. V tretjem predstavimo, umestimo v kontekst in pojasnimo rezultate testnih analiz prazgodovinskih populacijskih dinamik.
Spodmol v Mali Triglavci je eno redkih arheoloških najdišč, v katerem je ohranjena in dokumentirana celovita holocenska poselitvena sekvenca. V njej so ohranjeni materialni zbiri mezolitskih lovcev, neolitskih živinorejcev in eneolitskih metalurgov. Naravne procese in antropogene dejavnosti, ki so depozit oblikovale in preoblikovale, je mogoče odkrivati, slediti in pojasnjevati s pomočjo modernih mikromorfoloških analiz. Arheološke plasti in sedimenti ter dogodki povezani s človekovim delovanjem v Mali Triglavci, bodo AMS 14C datirani. Opravljena bo korelacija s 14C datacijsko sekvenco holocenskih klimatskih anomalij, dokumetiranih v paleoklimatološkem zapisu v stalagmitu iz Jazbine v Rovnjah. Te raziskave potekajo v okviru projektnega sodelovanja z univerzami v Oxfordu, Southamptnu in Hullu. Raziskovalni pristop predstavlja prvo točko vstopa v evropske diskusije o preteklih hitrih klimatskih spremembah in posledicah.
V drugem delu so raziskave usmerjene v preoblikovanje gospodarskih in kulturnih praks. Sledili bomo pojavu prvih domestikatov in spremenjanju prehranjevalnih vzorcev. Poleg mesnega gospodarstva, povezanega z lovom in primarno izrabo domačih živali, se je tem času vzpostavilo mlečno gospodarstvo, ki je temeljilo na selektivni reji goveda in/ali drobnice in predelavi mleka. Vzporedno so se pojavile nove tehnologije izdelave in uporabe keramičnih posod, povezanih s predelavo in shranjevanjem hrane. Bolj ali manj standardizirane oblike posod in njihovo izdelavo lahko povežemo s posameznimi vrstami gospodarstev. Deskriptivne tipološko-tehnološke analize keramičnih arhivov, ki omogočajo klasične zamejitve v okviru posameznih naselbinskih faz in različnih kulturnih kontekstov bomo nadgradili s strukturnimi analizami karboniziranih residualnih organskih depozitov hrane na površinah posod in ostankov živalskih (lipidi) in rastlinskih maščob v njihovih stenah. Opravljene bodo vzporedne analize izotopskih vrednosti ogljika (?13C) in dušika (?15N), odloženih v človekovem kostnem kolagenu, s katerimi bomo dokumentirali zapis o individualnem dolgoročnem prehranjevalnem vzorcu pri ljudeh. Prvi in drugi bodo AMS 14C datirani. Ugotovljene premene gospodarskih praks in nanje vezani prehranjevalni vzorci bodo umeščeni v koledarsko zamejene časovne nize. Primerjalne analize bomo opravili na sočasnih keramičnih in kostnih (živalskih in človeških) zbirih v različnih kulturnih kontekstih in naravnih okoljih na Ljubljanskem barju, Posavju, Beli krajini, Dravskem polju in Slovenskih goricah. Pristop predstavlja drugo točko vstopa v evropske diskusije o pojavu, razvoju in širitvi mlečnih gospodarstev v preteklosti.
V tretji sklop so umeščene analize stare mitohondrijske DNK ohranjene v kostnem kolagenu skeletov in/ali delov skeletov v Mali Triglavci, Jami na Doleh in Tominčevi jami na Dinarske krasu ter Ajdovski jami v Posavju. V tem kontekstu bo opravljena tudi ocena ocena laktozne intolerance. Arheogenetske raziskave so tretja točka vstopa v evropske diskusije o prazgodovinskih populacijskih dinamikah.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je odprl nova raziskovalna vprašanja, oblikoval nove raziskovalne pristope ter vzpostavil meddisciplinarna sodelovanja, ki slovensko prazgodovinsko arheologijo umeščajo v moderno evropsko raziskovalno okolje. Vzpostavili smo novo podatkovno in interpretativno infrastrukturo, v kateri smo povezali razvoj evropske civilizacije z delovanji majhnih družb, z razvojem novih tehnik izdelovanja keramike, pridelovanja in predelovanja hrane ter spremenjenimi prehranjevalnimi vzorci. Umestili smo jih v kontekst populacijskih trajektorij in spremenjenih poselitvenih vzorcev. V slovenske arheološke raziskave smo vpeljali nove analitske postopke in tehnike obravnave artefaktov in biofaktov, ki omogočajo nove interpretativne paradigme. Raziskovalno smo povezali področji humanistike in naravoslovja ter vzpostavili raziskovalno sinergijo dveh vodilnih nacionalnih institucij, Univerze v Ljubljani in Instituta Jožef Stefan. Projektno sodelovanje s tujimi raziskovalnimi institucijami je stalnica našega delovanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Integracija novih metod odkrivanja, oblikovanja in preoblikovanja ter natančnega koledarskega datiranja arheoloških najdišč in kulturnih vsebin je pripomogla k modernemu razumevanju in interpretiranju kulturne dediščine v Sloveniji. V projekt so bili vključeni mladi raziskovalci/ke in doktorski študentje/ke na področju arheologije in biokemije. S projektom smo v Slovenijo vpeljali nove meddisciplinarne raziskovalne pristope in analitske postopke ter vzpostavili raziskovalno sinergijo med humanističnimi in naravoslovnimi znanostmi ter ključnimi raziskovalnimi inštitucijami v državi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
