Projekti / Programi
Človek, narava in okolje med severnim Jadranom in vzhodnimi Alpami v predmodernih obdobjih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H270 |
Humanistične vede |
Socialna in ekonomska zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
okoljska zgodovina, severnojadranski - vzhodnoalpski prostor, srednji in novi vek, interdisciplinarnost, percepcija narave, obvladovanje narave, naravne nesreče, interakcija mesto-okolje, vodna in vetrna enrgija, klimatska zgodovina, človek in gozd/les
Raziskovalci (13)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
18164 |
dr. Matjaž Bizjak |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
156 |
| 2. |
11958 |
dr. Robert Brus |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
736 |
| 3. |
02937 |
dr. Katarina Čufar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
953 |
| 4. |
14117 |
dr. Boris Golec |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
611 |
| 5. |
26070 |
dr. Kristjan Jarni |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
98 |
| 6. |
16316 |
dr. Mihael Kosi |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
238 |
| 7. |
31243 |
dr. Peter Mikša |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
678 |
| 8. |
14304 |
dr. Dušan Mlacović |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
203 |
| 9. |
18850 |
dr. Janez Mlinar |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
196 |
| 10. |
28439 |
dr. Miha Seručnik |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
49 |
| 11. |
06249 |
dr. Peter Štih |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2011 - 2014 |
781 |
| 12. |
06248 |
dr. Marko Štuhec |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
270 |
| 13. |
33080 |
dr. Žiga Zwitter |
Humanistika |
Mladi raziskovalec |
2011 - 2014 |
184 |
Organizacije (3)
Povzetek
V slovenskem zgodovinopisju je okoljska zgodovina še povsem nedotaknjeno raziskovalno polje. To nezadovoljivo stanje na daljši rok ni sprejemljivo in zahteva korake, ki bodo postopoma pripeljali v slovensko zgodovinopisje novo raziskovalno polje, ki je tudi izrazito družbeno aktualno. Odpreti polje okoljske zgodovine slovenskemu zgodovinopisju je zato glavni cilj tu predloženega projekta. Ta ima že zaradi tega na nek način pionirski in pilotski značaj.
Časovno je projekt omejen na srednji in novi vek do pojava industrializacije in modernizacije, ki sta imeli vseobsegajoč in globalni učinek tudi na razmerja med človekom, naravo in okoljem. V geografskem oziru je projekt omejen na prostor »med severnim Jadranom in vzhodnimi Alpami«. To pomeni, da je prostorski poudarek na današnjem slovenskem ozemlju ob smiselni pritegnitvi sosednjih pokrajin – pač odvisno od vsakokratnega zgodovinskega okvirja in vsebine posameznega raziskovalnega sklopa.
Projekt je zasnovan interdisciplinarno. Pri tem zgodovinski in naravoslovni del projekta ne stojita ločeno in vsak zase, ampak je med njima vzpostavljena interakcija: ugotovitve v enem sklopu bodo lahko koristili v svojih raziskavah v drugem sklopu. Interdisciplinarna zasnova projekta opredeljuje tudi obe njegovi glavni raziskovalni osi. Ena je zgodovinopisna, druga naravoslovna. Prva je precej obsežnejša in se zato znotraj sebe deli še na manjše raziskovalne sklope (gl. t. 13).
Projekt želi s serijo zelo konkretno naravnanih in hkrati vsebinsko divergentnih raziskav (case studies) pokazati na potencial, ki ga ima okoljska zgodovina znotraj zgodovinopisja in na pomembnost tem, ki jih načenja tudi za širše družbeno okolje. S temi raziskavami bo hkrati nadgrajeno dosedanje vedenje o zgodovini obravnavanega prostora. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev bo projekt izhajal iz vpetosti obravnavanega prostora v šiše družbene, ekonomske in kulturne tokove. Prav tako bo sledil komparativni metodi in bo primerjal svoje pristope in izsledke s širšim zgodovinopisjem in preverjal dosežene rezultate z referenčnimi študijami. Projekt želi nadalje vzpostaviti osnovno raziskovalno infrastrukturo, ki jo predstavljajo raziskovalci in raziskovalna oprema (literatura) in navezati stike in sodelovanje z ljudmi in inštitucijami, ki se v sosedstvu ukvarjajo s podobnimi vprašanji. S tem namerava umestiti slovensko zgodovinopisje v (srednje)evropsko omrežje okoljskega zgodovinopisja. Prav tako je cilj projekta skozi raziskovalno delo v okviru projekta vzgojiti enega ali več mladih znanstvenikov, ki se bodo dolgoročno in načrtno ukvarjal z okoljsko zgodovino.
Raziskave v okviru projekta bodo proizvedle primerljiva in mednarodno referenčna znanstvena spoznanja. V kvantitativnem oziru bo v okviru projekta nastalo večje število različnih vrst objav. V zgodovinskem delu projekta je predvidena priprava okvirno petnajstih izvirnih znanstvenih razprav ter ene monografije. Naravoslovni del projekta računa s pripravo enega do dveh izvirnih znanstvenih člankov v reviji iz IF ter z objavo najmanj enega izvirnega znanstvenega članka v domači reviji. Oba dela projekta bosta pripravila tudi več poljudnih člankov, ki bodo namenjeni predvsem popularizaciji raziskovalnih vsebin projekta. Ob zaključku projekta bo organiziran tudi mednarodni in interdisciplinarni znanstveni simpozij, katerega rezultati bodo objavljeni v posebnem zborniku.
V širšem družbenem kontektstu bo projekt, ki se, kot rečeno, ukvarja z družbeno zelo aktualno in senzibilno temo, obogatil védenje, ki ga družba potrebuje v povezavi z okoljsko problematiko, kjer je poznavanje zgodovinske komponente pomembno za boljše razumevanje sodobnega dogajanja na tem področju in posledično za sprejemanje ustreznih odločitev. Z objavami svojih rezultatov in njihovo popularizacijo bo projekt nadalje prispeval k naravovarstnemu ozaveščanju, k izoblikovanju vrednot, pomembnih za človekov odnos do narave in okolja kot tudi k trajnostemu razvoj
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je v slovenskem zgodovinopisju dodobra odprl raziskovalno polje okoljske zgodovine srednjega in zgodnjega novega veka. Za izvedene raziskave sta značilni inovativnost in interdisciplinarnost. Slovensko zgodovino in zgodovino širšega severnojadranskega, vzhodnoalpskega in zahodnopanonskega prostora je projekt obogatil z novimi spoznanji in jih osvetlil z novih zornih kotov. Ustvarili smo podlago za nadaljnji razvoj okoljske zgodovine v slovenskem zgodovinopisju. Raziskave, opravljene v okviru projekta, ustvarjajo temelje za celovito sintezo o razmerju človek – narava – okolje v srednjem in zgodnjem novem veku. Projekt predstavlja tudi prispevek k razvoju naravoslovnih znanosti. Omogočil je, da so se na področju okoljske zgodovine usposobili mladi znanstveniki, ki bodo v nadaljevanju lahko (dolgoročni) nosilci tega raziskovalnega polja. Z mednarodnimi povezavami, z uporabo komparativne metode, ki je izsledke umestila v kontekst študij iz tujine, je projekt utrdil mednarodno vpetost slovenskega zgodovinopisja. V okviru projekta so nastali trdni stiki z raziskovalci, ki okoljsko zgodovino predindustrijskih obdobij raziskujejo v sosednjih državah.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje v okviru projekta je bilo usmerjeno v teme, ki so družbeno zelo aktualne in na katere družba reagira vse bolj senzibilno. Nadgradilo je védenje, ki ga družba potrebuje in zahteva z ozirom na okoljsko problematiko, kjer je poznavanje zgodovinske komponente pomembno tako z vidika današnjega upravljanja z okoljskimi viri kot z vidika načrtovanja prihodnosti in razumevanja okoljskih sprememb. Prezentacija in popularizacija raziskovalnih dosežkov projekta sta prispevali h krepitvi družbene zavesti o pomenu varovanja narave in o odgovornem ravnanju z okoljem. Projekt je družbeno pomemben z vidika naravne in kulturne dediščine. Njegovi rezultati bodo lahko uporabljeni za načrtovanje bolj trajnostnega razvoja, saj so opravljene raziskave povezane s cilji, ki so opredeljeni v Strategiji razvoja Republike Slovenije, navedeni v številnih mednarodnih sporazumih in deklaracijah ter sprejeti v nacionalni zakonodaji in v evropskem pravnem redu. Projekt z objavami svojih raziskovalnih rezultatov in njihovo popularizacijo (posredno) prispeva k naravovarstvenem ozaveščanju ter k izoblikovanju vrednot, pomembnih za človekov odnos do narave in okolja. Projekt torej ponuja možnost, da njegovi rezultati prispevajo tudi k družbeni kohezivnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
