Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenska glasbena dela po 1918

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
H320  Humanistične vede  Muzikologija 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
slovenska glasbena dela, slovenska glasba, slovenska glasbena kultura
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  12243  dr. Matjaž Barbo  Muzikologija  Raziskovalec  2011 - 2014  473 
2.  23445  dr. Katarina Bogunović Hočevar  Muzikologija  Raziskovalec  2011 - 2014  54 
3.  33784  Peter Grum  Muzikologija  Raziskovalec  2011 - 2014  13 
4.  30267  dr. Darja Koter  Muzikologija  Raziskovalec  2011 - 2014  502 
5.  24433  dr. Špela Lah  Muzikologija  Raziskovalec  2011 - 2014  31 
6.  13612  dr. Aleš Nagode  Muzikologija  Raziskovalec  2011 - 2014  326 
7.  19622  dr. Svanibor Pettan  Muzikologija  Raziskovalec  2011 - 2014  786 
8.  21771  dr. Gregor Pompe  Muzikologija  Raziskovalec  2011 - 2014  347 
9.  31853  dr. Tjaša Ribizel  Muzikologija  Raziskovalec  2013 - 2014  74 
10.  09622  dr. Jurij Snoj  Muzikologija  Raziskovalec  2011 - 2014  299 
11.  15699  dr. Leon Stefanija  Muzikologija  Vodja projekta/programa  2011 - 2014  457 
12.  27509  dr. Katarina Šter  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2013  382 
13.  35981  Primož Trdan    Tehnični sodelavec  2013 
14.  21770  Larisa Vrhunc  Muzikologija  Raziskovalec  2011 - 2014  200 
15.  25584  dr. Jernej Weiss  Muzikologija  Raziskovalec  2011 - 2014  436 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.513 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Slovenska glasbena dela po 1918   Slovenska glasbena identiteta temelji na vrsti dejavnikov, med katerimi so bili doslej podrobneje predmet proučevanja tako glasbeniki kot glasbene ustanove. Glasbena dela doslej niso bila deležna sistematične obravnave, čeprav od 19. stoletja naprej predstavljajo osrednjo tako glasbeno zgodovinopisno kategorijo kakor tudi eno temeljnih kulturnih vrednot (tudi na Slovenskem). Zato bi v predlaganem projektu sistematično ovrednotili zapuščino slovenskih glasbenih del, ki tvorijo jedro glasbene identitete Slovenije v sodobni glasbeni praksi. Zamejitev na obdobje po prvi svetovni vojni je na določen način slaba, toda spričo velikega števila glasbenih stvaritev neizbežna. To seveda ne pomeni, da so po datumu nastanka starejša glasbena dela iz kulturne zgodovine Slovencev izključena iz raziskave: istitucionalna zgodovina slovenske glasbene kulture ima bogato predzgodovino, ki sega nazaj vsaj do leta 1848. Tudi ta bo zajeta v predlaganem projektu. Zajeta bo tudi zgodovina glasbenih del, ki sodi v duhovna zapuščino slovenske glasbe, in to kot del recepcije slovenskih glasbenih del, kar sodi med ključne prispevke predlaganega projekta. Delo predvideva sistematično obravnavo vseh glasbenih del, ki jih zgodovina slovenske glasbe pozna in so ohranjena na katerem koli mediju, med katerimi so trije osrednji: partiture, avdio/video nosilci in arhivski viri. V kratkem: vsako glasbeno delo, pomembno za slovensko sodobno glasbeno prakso, bo muzikološko obdelano in vključeno v elektronsko, uporabnikom prijazno bazo slovenskih glasbenih del v skladu z dodelanimi zahtevami RILMa. S projektom je tako mogoče sistematično poglobiti recepcijsko zgodovine slovenske glasbe s kritičnim pretresom vsakega člena njene zgodovine. To omogoča tudi široko mednarodno povezljivost s sorodnimi projekti o koncertnem življenju v večjih glasbenih kulturah, ki trenutno potekajo zlasti v Nemčiji in Angliji.
Pomen za razvoj znanosti
Slovenska glasbena identiteta temelji na vrsti dejavnikov, med katerimi so bili doslej podrobneje predmet proučevanja tako glasbeniki kot nekatere glavne glasbene ustanove. Glasbena dela doslej niso bila deležna sistematične obravnave, čeprav od 19. stoletja naprej predstavljajo osrednjo tako glasbeno zgodovinopisno kategorijo kakor tudi eno temeljnih kulturnih vrednot (tudi na Slovenskem). Zato smo v predlaganem projektu sistematično ovrednotili zapuščino slovenskih glasbenih del, ki tvorijo jedro glasbene identitete Slovenije v sodobni glasbeni praksi. Zamejitev na obdobje po prvi svetovni vojni je na določen način slaba, toda spričo velikega števila glasbenih stvaritev neizbežna. To seveda ne pomeni, da so po datumu nastanka starejša glasbena dela iz kulturne zgodovine Slovencev izključena iz raziskave: istitucionalna zgodovina slovenske glasbene kulture ima bogato predzgodovino, ki sega nazaj vsaj do leta 1848. Tudi ta je teoretično zajeta v projektu. Zajeta je tudi zgodovina glasbenih del, ki sodi v duhovna zapuščino slovenske glasbe, in to kot del recepcije slovenskih glasbenih del, kar sodi med ključne prispevke predlaganega projekta. Delo na projektu je bilo osredotočeno na sistematično obravnavo vseh glasbenih del, ki jih zgodovina slovenske glasbe pozna in so ohranjena na katerem koli mediju, med katerimi so trije osrednji: partiture, avdio/video nosilci in arhivski viri. V kratkem: vsako glasbeno delo, pomembno za slovensko sodobno glasbeno prakso, je bilo muzikološko obdelano in bo vključeno v elektronsko, uporabnikom prijazno bazo slovenskih glasbenih. S projektom je tako mogoče sistematično poglobiti recepcijsko zgodovino slovenske glasbe s kritičnim pretresom vsakega člena njene zgodovine. To omogoča tudi široko mednarodno povezljivost s sorodnimi projekti o koncertnem repertoriju.
Pomen za razvoj Slovenije
V projektu so že objavljeni prvi rezultati dobro zastavljenega načrta dela. Izpostaviti kaže sistematični pristop k nabiranju informacij o slovenskih glasbenih delih po letu 1918, ki je razviden ne le iz vpisanih objav v sistem Cobiss, temvecˇ tudi iz posebej za ta projekt pripravljenega spletišča http://slovenskaglasbenadela.ff.uni­-lj.si. Raziskovalno delo skupine je potekalo skladno z zastavljeno usmeritvijo. Raziskovalci so pripravili vrsto analiz opusov slovenskih glasbenih del, kot je razidno iz Cobissovih vpisov za posameznega cˇlana raziskovalne skupine: doslej je že objavljena zgodovina in recepcija celotne operne ustvarjalnosti med obema vojnama, v pripravi za objavo je zgodovinska in recepcijska analiza celotne simfonične glasbe za obdobje med obema vojnama, ljudske glasbe med obema vojnama, v pripravi za objavo pa so podatki o pojavih glasbenih del v drugi polovici dvajsetega stoletja (trenutno dostopni v obliki monografij za posamezne skladatelje), poleg seveda drugih izsledkov analize slovenskih glasbenih del, ki so opisani na projektni spletni strani. Slovenska glasbena identiteta temelji na vrsti dejavnikov, med katerimi so bili doslej podrobneje predmet proučevanja tako glasbeniki kot nekatere glavne glasbene ustanove. Glasbena dela doslej niso bila deležna sistematične obravnave, čeprav od 19. stoletja naprej predstavljajo osrednjo tako glasbeno zgodovinopisno kategorijo kakor tudi eno temeljnih kulturnih vrednot (tudi na Slovenskem). In ključni prispevek tega projekta na nacionalni ravni je v tem, da ponuja slovenska glasbena dela kot glavne pokazatelje nacionalne identitete za nadaljnjo analizo in primerjavo z glasbenimi deli v evropskem in širšem svetovnem prostoru.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno