Projekti / Programi
Družbena razslojenost in kulturne identitete v železni dobi na ozemlju Slovenije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Družbena razslojenost, kulturne identitete, železna doba, situlska umetnost, Slovenija
Raziskovalci (10)
Organizacije (3)
Povzetek
O Izhodišča: Ozemlje današnje Slovenije v arheoloških dobah ni nikoli kazalo enotne kulturne podobe. Arheološki viri pričajo, da so se v železni dobi izoblikovale izrazite kulturne regije, ko je na tem prostoru nastalo več ozemeljskih skupnosti, ki so jih razdvajali različni običaji in materialna kultura. V prvem tisočletju pr. Kr. so vidne spremembe in premiki v poselitvenem vzorcu z nastajanjem novih lokalnih središč, opazen pa je tudi proces družbenega razslojevanja. Najizrazitejše so kulturne razlike med skupinama na območju Dolenjske in v Posočju, ki sta hkrati doživljali največji kulturno-gospodarski razcvet. Za preučevanje družbenih in kulturnih identitet ter lokalnih oz. regionalnih posebnosti so zelo zgovoren vir grobišča, pri čemer so nedvomno odločilnega pomena njihova raziskanost, natančnost dokumentiranja in dovolj velik vzorec za primerjalne analize. Poseben vir in izziv za interpretacijo predstavlja ikonografija situlske umetnosti, ki s svojo pripovednostjo odpira okno v idejni svet in življenje prazgodovinskih družb na prostoru med Padsko nižino in Podonavjem v železni dobi. Glede razlag ikonografskega programa pa se mnenja nekoliko razhajajo.
O Stanje raziskav: Glavne kulturne značilnosti obeh regij v prvem tisočletju pr. Kr. so že jasno definirane na osnovi dosedanjih raziskav, postavljen je tudi trden kronološki okvir razvoja obeh skupnosti. Objavljen je precejšen del arheološkega gradiva, izdelane so tudi tipološke študije indikativnih predmetov. Obstajajo tudi analize in poskusi rekonstrukcije poselitvene slike, noše in družbene strukture. Doslej je bila večje pozornosti deležna dolenjska skupina, predvsem zaradi gomil s prestižnimi vojaškimi pokopi in izstopajočimi ženskimi opravami ter figuralnimi upodobitvami situlske umetnosti. Kljub temu pa veliko gradiva še ni bilo natančneje ovrednotenega. Ker v svetolucijski skupnosti niso imeli navade dajanja orožja v grob, je tam razločevanje med žensko in moško nošo težavnejše in družbena struktura manj jasna, zato ta skupina v tem smislu še ni bila predstavljena.
O Cilj: Eden izmed ciljev predlaganega projekta je vzpostaviti skupno računalniško bazo podatkov o referenčnih grobnih sestavih iz časa starejše železne dobe za nadaljnje raziskave. Z bazičnimi raziskavami in primerjalnimi analizami ter z novimi metodološkimi pristopi bomo poskušali poglobiti spoznanja o prazgodovinskih skupnostih, družbeni diferenciaciji in formiranju kulturnih identitet na ozemlju današnje Slovenije. S pripravo kataloga arheoloških najdb z Vač pa želimo zaključiti akcijo dokumentiranja največjih fondov gradiva iz območja Slovenije v tujih muzejih, kar je deziderat slovenske arheološke vede.
O Izvajanje: V projekt bodo vključeni sodelavci Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete pri Univerzi v Ljubljani ter Narodnega muzeja Slovenije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem bronaste in železne dobe. Te ustanove zagotavljajo tudi potrebno infrastrukturo za izvajanje projekta z obsežnimi strokovnimi knjižnicami, računalniško tehnično podporo ter razstavnimi zmogljivostmi.
O Rezultati: Podatkovna baza in digitalizirani načrti izbranih grobišč bodo na razpolago za nadaljnje raziskave, primerjalne analize in razne aplikacije. Lahko se bo dopolnjevala s podatki za druga najdišča in za druge regije. Rezultati raziskav bodo objavljeni v obliki člankov, razprav ter monografij in bodo tako prispevali k znanstvenemu napredku. Vključeni bodo tudi v izobraževalne in razstavne vsebine, lahko pa se bodo uporabljali tudi za druge namene kot npr. v okviru promocije kulturnega bogastva s slovenskega prostora ipd. Širši javnosti bo namenjena razstava z zloženko ter spremljajočimi predavanji. Raziskave v okviru tega projekta lahko posredno prispevajo tudi k historičnemu razumevanju sodobnih problemov regionalizacije in vloge tega prostora v medregionalnih povezavah.
Pomen za razvoj znanosti
Arheološke ostaline so edini razpoložljivi vir za raziskovanje prazgodovinskih družb. Za preučevanje družbenih in kulturnih entitet in identitet ter lokalnih oz. regionalnih posebnosti v železni dobi so najbolj zgovorna grobišča. V projektu so zajete bazične raziskave, novi metodološki pristopi in analitična orodja, ki predstavljajo doprinos k znanstveni podstati. Vzpostavljena računalniška baza podatkov o grobnih kontekstih z Mosta na Soči, Stične in Magdalenske gore, ki predstavljajo pomembne železnodobne centre z območja današnje Slovenije, bo na razpolago za nadaljnja raziskovanja in dopolnjevanja, rezultati analiz pa za razne druge študije. Digitaliziran načrt grobišča s 5434 grobovi z Mosta na Soči in digitalni posnetek najdišča na Vačah bosta uporabna za razne prostorske študije, 3D model gomile iz Stične pa bo omogočal detajlnejše analize stratigrafskih odnosov med pokopi in rekonstruiranje ter preverjanje hipoteze njihovega sosledja. Objava arheoloških najdb in z njimi povezanih arhivskih virov, ki jih s slovenskih najdišč hranijo ustanove na tujem, je že več desetletij deziderat slovenske prazgodovinske arheologije. Bogato gradivo z izkopavanj v 19. stoletju na Vačah je prišlo v različne muzeje v Ljubljani, na Dunaju, v Grazu, Berlinu, Oxfordu. Doslej so bile objavljene le najdbe iz zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani, zato bo objava arheološkega in arhivskega gradiva iz tujih zbirk pomembno dopolnila korpus temeljnih virov za preučevanje samega najdišča in starejše železne dobe. Med temeljna dela za preučevanje kronoloških in družbeno kulturnih vprašanj spadajo tudi tipo-kronološke analize značilnih predmetov in grobnih kontekstov ter prostorske in strukturne analize grobišč. Izpostavljen je tudi pomen nekaterih zbirov najdb z najdišč v Posočju, ki kaže na kultne prostore oz. daritvena mesta. Posebno zvrst virov predstavljajo upodobitve situlske umetnosti, ki odstirajo pogled v predstavni svet tedanjega človeka, interpretacije posameznih motivov in prizorov pa dopolnjujejo razumevanje ikonografskega programa kot odraza realnih dogodkov in mitskih predstav. Gre za temeljne vire in prispevke, ki poglabljajo spoznanja o družbenih in kulturnih procesih v jugovzhodnoalpskem prostoru v 1. tisočletju pr. n. št., ter za sodobne pristope in napredne raziskovalne metode.
Pomen za razvoj Slovenije
V okviru projekta je bilo vzpostavljeno dobro sodelovanje z nekaterimi lokalnimi skupnostmi in društvi (Društvo GEOSS; Turistično društvo Dobrepolje; Kulturno društvo Fran Govekar, Ig), ki so pokazala interes za arheološko dediščino. Po najdišču na Vačah poteka arheološka pot, po kateri so organizirani vsakoletni pohodi s strokovnim vodstvom. V tamkajšnjem Muzeju Petra Svetika je bila leta 2012 postavljena stalna razstava o arheološki dediščini tega kraja. Društvo GEOSS pa je za svoja prizadevanja za promocijo kulturne dediščine prejelo zahvalno listino Slovenskega arheološkega društva. V Narodnem muzeju Slovenije je bila leta 2014 obnovljena postavitev prazgodovinskega dela razstave, v okviru katere je posebna pozornost posvečena železni dobi, ki je predstavljena z reprezentativnimi najdbami in panoji, ki prikazujejo in pojasnjujejo posamezno tematiko, kot so naselbine, družbena hierarhija, bojevniki, vloga žensk, depojske najdbe, stiki s sredozemskim svetom, železarstvo, situlska umetnost. Poleg tega so bila dognanja predstavljena v poljudnih člankih v časopisih in revijah, namenjenih širokemu krogu bralcev (Delo; Slovenske novice; Občan; Rast; Življenje in tehnika; National geographic, Slovenija; Bilten Pošte Slovenije ipd.). Izvedenih je bilo tudi več poljudnih predavanj za širšo javnost v raznih ustanovah po Sloveniji. Na pobudo občine Dobrepolje in tamkajšnjega turističnega društva je bila izdana strokovna monografija o starinokopu Jerneju Pečniku ob 100. obletnici njegove smrti, ki je kopal na številnih dolenjskih najdiščih iz časa starejše železne dobe ter z najdbami znatno obogatil muzejski zbirki v Ljubljani in na Dunaju. Raziskave v okviru projekta o družbenem razslojevanju, kulturnih identitetah in teritorialnih skupnosti v prvem tisočletju pr. Kr. na ozemlju današnje Slovenije lahko posredno prispevajo k historičnemu razumevanju sodobnih problemov regionalizacije in vloge tega prostora v medregionalnih povezavah. Rezultati raziskav pa bodo lahko vključeni v razne izobraževalne in muzejske vsebine in v promocijske dejavnosti za popularizacijo arheološkega bogastva s slovenskega prostora.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
