Projekti / Programi
Slovenski toponimi v času in prostoru(Historična topografija Slovenije od srednjega veka do 19. stoletja)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H220 |
Humanistične vede |
Zgodovina srednjega veka |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
zgodovina, srednji vek, zgodnji novi vek, historična topografija
Raziskovalci (16)
Organizacije (3)
Povzetek
Historična topografija ozemlja Republike Slovenije je že skoraj stoletje desiderat slovenske zgodovinske znanosti. Identifikacija (lokalizacija) nekdanjih krajevnih imen – naselij, ledin, voda, objektov, pokrajin ipd. – na katera naletimo v najrazličnejših pisnih zgodovinskih virih preteklosti, je namreč temeljnega pomena za zgodovinsko raziskovanje kot tudi za številne druge znanstvene discipline (geografijo, arheologijo, etnologijo, jezikoslovje idr.). Po drugi svetovni vojni je bilo na tem področju oprvljenega že precej dela, v tiskani obliki so bile izdane historične topografije Kranjske, Štajerske in slovenske Koroške ter Prekmurja, v rokopisu pa je bila v veliki meri obdelana tudi Primorska. Vendar se je poznavanje zgodovinskih virov za naše ozemlje v domačih in tujih arhivih v zadnjih desetletjih bistveno izboljšalo oziroma dopolnilo, izdane so bile številne nove zbirke virov, kar vse je povečalo obseg dostopnih in uporabnih podatkov. Druga »pomanjkljivost« že narejenih historičnih topografij je bila časovna omejitev z letom 1500, torej zgolj na srednjeveško obdobje. Kot se je pokazalo v novejših študijah, srednjeveško gradivo neredko ne omogoča zanesljivih identifikacij toponimov in reševanja historično-topografskih vprašanj, temveč je nujno pritegniti tudi pisne in zlasti kartografske vire kasnejših stoletij. Nova historična topografija Slovenije, ki je cilj predlaganega projekta, bo dolgoročno celovito pokrila celotno državno ozemlje in bo časovno zajela obdobja vse do 19. stoletja. Poleg srednjeveškega gradiva bo v največji možni meri zajela različne zgodovinske vire novega veka, od urbarjev do terezijanskega/franciscejskega katastra in historičnih kart. Tako bo bistveno dopolnila in v mnogočem popravila dosedanje vedenje oziroma obstoječe historično-topografske priročnike. Rezultat bo kar se da sistematična, temeljita, zanesljiva in uporabna historična topografija Slovenije, namenjena znanstveni srenji in laičnim uporabnikom. Načrtovana je interaktivna spletna predstavitev v povezavi s kartografskimi podlagami, ki bo dosegla kar se da širok krog uporabnikov (morda tudi knjžna objava). Obenem bo spletna objava omogočala stalno dopolnjevanje in popravljanje z novimi podatki, s čimer bo permantno pridobivala na vrednosti. Poudariti velja tudi načrtovane možnosti povezav historično-topografskih podatkov z drugimi podatkovnimi bazami (geografskimi, arheološkimi, geodetskimi ipd.). Rezultat oziroma cilj projekta predstavlja tako dolgo zaželjen in takorekoč nujen pripomoček, ki bo obogatil vedenje o slovenski preteklosti in identiteti slovenskega prostora.
Pomen za razvoj znanosti
Nova historična topografija Kranjske prispeva natančne evidence izpričanih oblik krajevnih imen in njihovo genezo iz srednjega v novi vek. Gradivo, razpršeno po različnih evropskih državah in številnih arhivih, je na novo sistematizirano, strokovno ovrednoteno, revidirano in bo v kratkem publicirano ter javno dostopno v obliki elektronske podatkovne baze. Neposredni rezultati projekta so številni novi podatki o prvih omembah slovenskih krajev ter oblikah krajevnih imen. Rezultati so izvirni v več pogledih. Številni slovenski toponimi so v že obstoječih historično-topografskih priročnikih ostali neidentificirani ali napačno identificirani, kot se je že izkazalo ob izdajah nekaterih zbirk srednjeveških virov v zadnjih letih. Pravilne oz. popravljene identifikacije bodo rešile mnoge zgodovinsko-topografske zagate strokovnjakov, do katerih je prihajalo. Veliko vrednost ima na primer ugotavljanje morebitnih izginotij (opuščanj) naselbin, preselitev na novo lokacijo oziroma preimenovanj skozi stoletja. Nova dognanja bodo v perspektivi obogatila poznavanje slovenske zgodovinske krajine in genezo poimenovanja njenih sestavnih elementov. Na teh osnovah bo mogoče korigirati oziroma precizirati celo vrsto zgodovinskih dejstev, predvsem na lokalnem, pa tudi na regionalnem nivoju. Rezultati so, poleg zgodovinopisja, uporabni in koristni še za številne druge, na prvem mestu humanistične vede, zlasti tiste, ki se ukvarjajo s slovenskim prostorom v preteklosti: arheologijo, etnologijo, (historično) geografijo, jezikoslovje. Predvidena spletna predstavitev bo omogočala dostop do rezultatov tudi najširši javnosti, s čimer se bo širilo vedenje o slovenskem prostoru v preteklosti in razumevanje njegove identitete.
Pomen za razvoj Slovenije
Toponomastična dediščina Kranjske (in v perspektivi celotne Slovenije) je s tekočim projektom bistveno obogatena in pomen njenih rezultatov ni zanemarljiv. Z njimi se bo bistveno izboljšalo vedenje o slovenski preteklosti tudi na lokalnem oziroma regionalnem nivoju. Rezultati bodo poleg znanosti koristni tako lokalnim kulturnim delavcem kot turističnim društvom, zlasti pri ozaveščanju ljudi o pomenu njihove kulturne dediščine ter ob eventuelnih možnostih njene prezentacije. To je vsekakor lahko stimulativno tudi za razvoj turizma in z njim povezanih dejavnosti. Pri tem ne gre le za golo ohranjanje kulturne dediščine, temveč za njeno razumevanje, interpretacijo in umeščanje v okvir bolj homogene kulturne dediščine (srednje)evropskega prostora, kot si običajno predstavljamo. Historična topografija, dopstopna prek spleta in popestrena z učinkovitimi kartografskimi prikazi, je vsekakor tudi dobra legitimacija in promocija slovenske države. Toponomastična dediščina – in posredno zgodovina Slovenije – bo na ta način v bistveno večjem obsegu prezentirana tudi znanstveni in laični javnosti v tujini. Nedvomno bo to prispevalo k boljšemu zavedanju o skupnem srednjeevropskem kulturno-zgodovinskem prostoru in medsebojni povezanosti. Rezultati projekta bodo preko izobraževalnega sistema v perspektivi vplivali na splošno poznavanje nacionalne zgodovine. V času izvajanja projekta so bile tu aplicirane metode dela in rezultati raziskave že vključeni v izobraževalni proces in tako posredovani generaciji bodočih potencialnih raziskovalcev. M. Bizjak v okviru predmeta Temeljne zgodovinske znanosti na oddelku za Kulturno zgodovino Univerze v Novi Gorici redno predava med drugim teme iz historične topografije, ki je vključena tudi v pripadajoči seminar, kjer študentje lahko v praksi preizkušajo pridobljeno znanje. Teme seminarjev obsegajo tekstnokritične edicije listin oz. urbarjev, ki so pozneje tudi objavljene v periodičnih publikacijah (glej med dosežki). Metode historične topografije so v veliki meri vključene tudi v doktorsko disertacijo Mihe Marklja: Višinska kolonizacija zgornjega dela Selške doline: primer razvoja posestne in populacijske strukture tirolske naselitve iz konca 13. stoletja, ki se izvaja na študijskem programu Zgodovina Evrope in Sredozemlja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, pri kateri je M. Bizjak udeležen kot somentor. Bistveni del raziskave je usmerjen v preučevanje kontinuitete oz. diskontinuitete rodbin na posameznih lokacijah in torej povezan z identifikacijo toponimov v izredno dobro ohranjeni seriji urbarjev. Pretok znanja in idej z izobraževalno sfero poteka tudi na področju razvoja programske opreme. Programiranje algoritma za prenos podatkov iz besedilne datoteke v tabele relacijske zbirke kot del diplomske naloge razvija študent Fakultete za računalništvo Borut Zupančič pod mentorskim vodstvom dr. Jurija Šilca na Oddelku za računalniške sisteme Inštituta Jožef Stefan. Kot stranski produkt projekta se kaže kot širše zanimiva prilagoditev odprtokodnega sistema Citation Style Language (http://citationstyles.org/), ki je zasnovan v xml standardu in ga uporablja vrsta raziskovalnih orodij za organiziranje bibliografij. Med najbolj vidnimi so npr. Zotero, Papers in Mendeley. Zaradi specifičnih zahtev Topografije je bilo treba izbrani standard modificirati, saj slabo podpira navajanje arhivskih gradiv. Omenjene modifikacije bo mogoče ponuditi javnosti preko repozitorija za programsko kodo (npr. Github), saj bi znale zanimati stroke, ki pri svojem raziskovalnem delu uporabljajo arhivska gradiva ter programe za organiziranje bibliografij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
