Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Elektronske korelacije v atomskih procesih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.02.05  Naravoslovje  Fizika  Fizika srednjih in nizkih energij 

Koda Veda Področje
P230  Naravoslovno-matematične vede  Atomska in molekularna fizika 
Ključne besede
atomi, ioni, ionizacija z elektroni, elektronski spektrometer, Augerjevi spektri, Augerjevi sateliti, hipersateliti, notranje atomske lupine, približek binarnih trkov, Coulombska ionizacija, interakcija po trku, neon
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15589  Drago Brodnik    Raziskovalec  1999 - 2000  62 
2.  04647  mag. Denis Glavič Cindro  Fizika  Raziskovalec  2000  324 
3.  11141  dr. Artur Muehleisen  Fizika  Raziskovalec  1998 - 2000  53 
4.  12314  dr. Primož Pelicon  Fizika  Raziskovalec  2000  584 
5.  17108  Marjan Ravnikar    Raziskovalec  1997 - 2000  45 
6.  07716  dr. Žiga Šmit  Fizika  Vodja  2000  469 
7.  11854  dr. Matjaž Žitnik  Fizika  Raziskovalec  2000  316 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.664 
Povzetek
Cilj projekta je študij prehodov v atomih, pri katerih sodeluje več elektronov, in s tem posredno interakcije med elektroni. Temeljno delo poteka z elektronskim spektrometrom lastne konstrukcije, ki je namenjen opazovanju procesov v plinskih tarčah pri obstreljevanju z elektroni. Spektrometer je sestavljen iz 30-stopinjskega planparalelnega analizatorja in leče s pravokotnim presekom, kar je optimalna geometrija za interakcijsko območje elektronskega žarka s plinskim oblakom. Dosedanje raziskave zajemajo študij Augerjevih satelitov in hipersatelitov v neonovih atomih, interakcijo po trku v Augerjevih spektrih, in koincidenčne procese pri kaskadnih razpadih. Eksperimentalno smo študirali nastanek satelitov in hipersatelitov v bližini praga. Z izračunanimi radiacijskimi širinami in razvejitvenimi razmerji smo določili preseke za nastanek dvakrat ioniziranih stanj, in jih primerjali z izračunanimi po modelu binarnih trkov. Opazovali smo obliko diagramskih črt, ki jih popači interakcija po trku. Večdelčne pojave smo študirali tudi pri ionizaciji notranjih lupin z ioni, kjer Coulombska interakcija s projektilom močno zmoti vsa atomska stanja.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno