Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Šolski učbeniki kot orodje za oblikovanje geografskih predstav o slovenskih pokrajinah

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.02  Humanistika  Geografija  Družbena geografija 

Koda Veda Področje
S230  Družboslovje  Družbena geografija 

Koda Veda Področje
6.05  Humanistične vede  Druge humanistične vede 
Ključne besede
Slovenija, geografija, pokrajina, dojemanje pokrajine, geografsko zamišljanje, izobraževanje, učni program, učbeniki, grafične priloge, vizualnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  33273  dr. Mateja Ferk  Geografija  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  171 
2.  12676  dr. Jerneja Fridl  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  710 
3.  08467  dr. Matej Gabrovec  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  583 
4.  23948  dr. Primož Gašperič  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  176 
5.  30366  dr. Mojca Ilc Klun  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  182 
6.  07553  dr. Drago Kladnik  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  1.156 
7.  33393  dr. Tatjana Novak Šubara  Psihologija  Raziskovalec  2013  92 
8.  08294  dr. Drago Perko  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  1.027 
9.  25646  dr. Primož Pipan  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  315 
10.  29392  dr. Katarina Polajnar Horvat  Geografija  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  142 
11.  16234  dr. Tatjana Resnik Planinc  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  489 
12.  16050  dr. Aleš Smrekar  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  390 
13.  26379  dr. Mateja Šmid Hribar  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  264 
14.  17073  dr. Mimi Urbanc  Geografija  Vodja projekta/programa  2011 - 2014  433 
15.  33837  Manca Volk Bahun  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  302 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.513 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Projektna ideja temelji na izhodišču, da pokrajine niso sestavljene le iz otipljivih (materialnih) sestavin, ampak nosijo v sebi tudi neotipljivi, doživljajski (mentalni, zamišljeni) del. V središču raziskave so zato geografske predstave učencev in dijakov o slovenskih pokrajinah ter ugotavljanje vpliva učnih načrtov izbranih predmetov ter učbenikov in dodatnih učnih gradiv/učil na njihove miselne pokrajinske vzorce. Izhajamo iz predpostavke, da imajo grafične upodobitve, kot so fotografije in zemljevidi, pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju individualnih in kolektivnih predstav o pokrajini ter da je geografija kot veda tesno povezana z vizualnimi prezentacijami sveta. Pokrajino razumemo ne le kot mozaik in preplet tistega, kar se razkriva pred našimi očmi, ampak tudi tistega, kar je skrito v naših glavah in je konstrukt tistega sveta. Za oblikovanje tega konstrukta je obdobje šolanja z vsemi informacijami, ki jih posreduje, izjemno pomembno. Kvantitativna in kvalitativna analiza vpliva izobraževalnega procesa na naše prostorske predstave (analiza učnih načrtov, anketa in intervjuji, risanje spoznavnih zemljevidov itd.) bo zajele vse tri ravni: institucionalno/formalno (učni načrt), izvedbeno (učbeniki in dodatna učna gradiva/učila) in kot najpomembnejšo spoznavno raven ter njihovo medsebojno povezanost. Empirični del bo izveden s programom ATLAS.ti, ki nudi računalniško podporo interpretativnim analizam. Cilj raziskave je ugotoviti na eni strani, kakšno podobo slovenskih pokrajin ustvarjajo učni načrti in posledično preko v njih zapisanih učnih ciljih šolski učbeniki ter dodatna učna gradiva/učila, in na drugi, kako si pokrajine zamišlja učeča se populacija ter njihovo medsebojno povezanost. Zanima nas, v kolikšni meri imajo na prvi pogled očitni konstrukti, zlasti "alpskosti" in "kmečkosti", svoje korenine v učnih načrtih in učbenikih ter kako živi so pri mladi populaciji? Izsledki raziskave bodo dobro izhodišče za načrtovanje sprememb v ponazarjanju in predstavljanju slovenskih pokrajin v učnem procesu, kar bi dolgoročno pripomoglo k zrelejšemu odnosu do pokrajin in globljemu razumevanju njihovega (pre)oblikovanja. Vse to pa vodi k oblikovanju prostorske identitete in k boljšim povezavam in sožitju med ljudmi in pokrajino.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je segal na področje raziskav, ki so predvsem v nacionalnem prostoru, pa tudi evropskem, manj raziskana, zato so rezultati zapolnili nekatere vrzeli v preučevanju dojemanja prostora in v poistovetenju posameznikov in družbe s pokrajinami,v katerih živijo. Na nacionalni ravni je pripomogel k odpiranju novega polja geografskih vedenj, ki se na nekaterih mestih prekriva s poljem psihološkega zamišljanja prostora. Z nadaljnjimi objavami spoznanj v domačih in tujih znanstvenih revijah ter monografijah, ki so v pripravi oziroma še v fazi načrtovanja, bomo rezultate desiminirali tudi v širši svetovni prostor. V raziskavi smo uporabili nove in inovativne pristope, ki širijo obzorja na področju, ki je v Sloveniji slabo raziskano. Izpopolnili smo metodologijo preučevanja geografskega zamišljanja slovenskih pokrajin in nadgradili vedenje o vplivu formalnega izobraževalnega okvira na geografsko zamišljanje pokrajin. Tako smo predstavili slovenske pokrajine v luči, kot jih dojema mlada generacija, zato smo nedvomno prispevali k razvoju humanističnih pristopov v slovenski geografiji ter prispevali k razumevanju življenja ljudi in družbenih skupnosti ter njihove »notranje« prostorskosti. Spodbudili smo znanstveno razpravo o geografskem zamišljanju, predvsem o metodologiji, terminologiji in konkretnih rezultatih s tega področja in uvedli v geografijo nove metodološke modele in rešitve. Zapolnili smo vrzeli pri preučevanju slikovnih in grafičnih gradiv, ki so bila doslej, kljub temu, da se geografi dobro zavedajo njihove moči, povsem prezrta. Zbrana gradiva smo oblikovali v bazoepodatkov (na primer seznam gradiva iz formalnega učnega okvira, izbor fotografij), ki bodo služile kot znanstveni vir za nove raziskave, na primer za preučevanje nacionalne identitete.
Pomen za razvoj Slovenije
Gradnja nacionalne identitete V Strategiji razvoja Slovenije, ki je ključni razvojni dokument, je na različnih mestih omenjena potreba po izgradnji nacionalne identitete, med katero sodi tudi prostorsko dojemanje ljudi. Zato je neposredni pomen projekta zagotovo mogoče prepoznati v dvigovanju nacionalne identitete, ki je gonilo gospodarskega, prostorskega in družbenega razvoja. V že omenjeni strategiji je napisano: »Vizije, cilji, strateški ukrepi in akcijski načrti sami po sebi ne pripeljejo do uspeha. To lahko naredijo le ljudje in vrednote, ki razvoj usmerjajo« (Strategija razvoja Slovenije 2005, str. 14). Nacionalni identiteti je v Strategiji razvoja Slovenije posebna pozornost namenjena tudi v peti razvojni prioriteti, kjer je v sklopu povezovanja ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja navedeno: »… Slovenija naj postane prostor, kjer se bo srečeval svet, nacionalna identiteta pa hrbtenica za samozavestno vstopanje v svetovne povezave« (Strategija razvoja Slovenije, str. 21). Zagotovo tovrstni projekti pomagajo krepiti nacionalno identiteto in vrednote. Smernice za grafično opremljanje šolskih učbenikov Vsebina projekta presega zgolj akademsko domeno, saj imajo rezultati tudi aplikativno vrednost. Rezultati so neposredno uporabni za izdajatelje šolskih učbenikov ter drugih učnih gradiv/učil. Sintezna monografija bo namreč dobro izhodišče za razmislek založb o ustreznejši slikovni in grafični opremi šolskih učbenikov in delovnih zvezkov. Uporabnost izsledkov raziskav za nadaljnje študije na različnih področjih Izsledke projekta bi lahko koristno uporabili in nadgradili: - različne znanstvene inštitucije pri svojem raziskovalnem delu, - Zavod za šolstvo Republike Slovenije pri oblikovanju učnih načrtov, - organi upravljanja na državni in krajevni ravni, kot napotilo za njihovo smotrno odločanje pri najrazličnejših posegih v prostor in - turistične organizacije pri zasnovi promocijskega gradiva Slovenije. Ozaveščanje ljudi o vrednotah posameznih pokrajin Rezultati projekta prispevajo k boljši ozaveščenosti mladih o vrednotah posameznih pokrajin in njihovega razumevanja v smeri trajnostnega razvoja. Projekt sodi v Desetletje ZN za izobraževanje za trajnostni razvoj, kot je obdobje 2005–2015 poimenovala Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Ohranjanje naravne in kulturne dediščine Slovenije Zaradi izjemno pestre naravne in kulturne dediščine, ki se prepleta na številnih krajih, sodi v Sloveniji med nepremično kulturno dediščino tudi kulturna pokrajina. Z vidika ohranjanja naravne in kulturne dediščine je zato pomembno, da so ljudje ozaveščeni o vrednotah prostora v katerem živijo, da v domačo pokrajino ne vnašajo neprimernih vzorcev od drugod, in da je njihovo zamišljanje pokrajine v skladu s trajnostnim prostorskim razvojem. Zaradi vsega navedenega je pomembno, da projekt razjasnuje miselne pokrajinske predstave mladih, saj bodo oni krojili prihodnji razvoj. Mednarodno sodelovanje Projekt je odprl nekaj možnosti sodelovanja. Bil je predstavljen na mednarodni konferenci in nekateri rezultati so našli pot v članek, ki ga vodja projekta s kolegi iz različnih držav pripravlja za odlično mednarodno revijo. Vzgoja kadrov V projekt sta bili vključeni 2 mladi raziskovalki, ki sta tako pridobivali nova znanja in izkušnje. V času izvajanja projekta sta obe uspešno zagovarjali doktorsko disertacijo. Poleg tega je bila v projekt vključena še ena kolegica, sicer brez formalnega statusa mlade raziskovalke, ki je prav tako uspešno zagovarjala svojo doktorsko disertacijo na temo kulturne pokrajine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno