Projekti / Programi
Dialog v globalni multikulturni družbi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.11.00 |
Humanistika |
Teologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H002 |
Humanistične vede |
Teologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
teologija, filozofija, dialog, intersubjektivnost, dialog v postmoderni misli, dialoška etika, ekumentizem, pluralizem, moralni dialog, multikulturalizem, medkulturnost, vzgoja za dialog
Raziskovalci (7)
Organizacije (3)
Povzetek
Projekt Dialog v globalni multikulturni družbi bo raziskoval dialog, še posebej pa moralni dialog, s teološkega, filozofskega, antropološkega, pedagoškega in sociološkega vidika. Pokazal bo na osnovne predpogoje takšnega dialoga, na njegove temeljne značilnosti ter na njegovo vlogo v sodobnem svetu, ki ga med drugih pomembno zaznamujeta globalnost (globalizacija v smislu nelahkega daru medsebojne povezanosti ter odvisnosti ter soočenje z drugimi tradicijami in izročili) in multikulturnost, za katero se po nedavni razglasitvi za neuspeli projekt (Nemčija, Velika Britanija) poskuša najti drugačne osnove v medkulturnosti in kulturnem dialogu. Med osrednjimi tematskimi sklopi, ki jih bo projekt raziskal, so: teološke podmene dialoga, ekumenizem, medverski in medreligijski dialog ter ženski medverski dialog, dialog v kontekstu postmoderne misli in krščanstva ter odnosa med njima, dialog v tradiciji filozofije (inter)subjektivnosti, dialoškost kot temelj zdrave družbe in možnosti dialoga v konkretnih politično-ideoloških, gospodarsko-socialnih (upravljavci-delavci; panoge med seboj) ter ekološko-preživetvenih odnosih, moralni dialog v odnosu do strukture moralnosti ter različnih moralnih teorij. Posebej bo raziskovalni projekt na temelju raziskanih teoretičnih izhodišč z vidika dialoškosti obravnaval tudi slovensko preteklost ter sedanjost. Sodobno družbo zaznamujejo vedno večji konflikti, izguba zaupanja, globalna (globalizirana) odvisnost (Singer, Appiah), umanjkanje sočutja (Rifkin), instrumentalizem (Gaita), krhkost nekaterih individualnih identitet (Bauman) in prevlada izbranih kolektivnih identitet (Sen) ter umanjkanje pristne dialoškosti in pristnega odnosa. Vedno več perečih konfliktov terja odprt dialog, ki bi omogočal njihovo razrešitev. Zastavimo si lahko vprašanje, kakšni so pogoji takšnega dialoga v multikulturni družbi, kjer se ni mogoče sklicevati zgolj na okvire lastnega izročila in kje so nosilci dialoga ter interkulturalnosti, in sicer tako v okviru globalnega pogleda, kot tudi v slovenskem prostoru. Pristen dialog je nujna podlaga za solidarno in sočutno družbo, ki bo zato strpna. Kje so vrednote in njeni nosilci, ki bi jo omogočali? Po koncu hladne vojne in blokovske delitve sveta sta se kot dva pomembna globalna pogleda vzpostavila pogled spopada civilizacij (Huntington) in ideja konca zgodovine s prevlado liberalizma (Fukuyama). Nezadostnost obeh pogledov se je poskušalo preseči z modelom dialoga med civilizacijami (resolucija ZN in leto 2001 kot leto Dialoga med civilizacijami), pri čemer pa temelji takšnega dialoga niso bili do konca premišljeni. Projekt bo obravnaval tudi položaj dialoga v Sloveniji, torej v kontekstu slovenske družbe, ki je v mnogo čem še zaznamovana z obdobjem tranzicije. Cilji projekta so z multidisciplinarnim pristopom (teologija, filozofija, antropologija, sociologija, psihologija) raziskati temelje dialoga in dialoškosti človekove narave. Rezultat projekta bo celovito razumevanje dialoga ter njegovih aplikativnih možnosti v sodobnem svetu. Projekt predstavlja znanstveno izvirno in v slovenskem kontekstu pionirsko delo, predvsem z vidika plodnega združevanja različnih disciplin in pristopov. Rezultati projekta bodo pomembno prispevali k vzhajajočemu polju, ki nastaja med teologijo, filozofijo (medkulturno filozofijo, etiko), psihologijo in sociologijo, antropologijo ter drugimi področji. Glavne teme kot globalizacija, empatija, pravičnost, demokracija in konkretni dialog v glokalni družbi (Beck) bodo (tudi prek mednarodnih aktivnostih in sodelovanja s tujimi raz. skupinami in raziskovalci) slovenskim avtorjem/raziskovalcem omogočili najnovejši (up to date) znanstveni učinek kot del mednarodnega znanstvenega prostora, rezultati pa omogočali razumevanje in razvijanje strategij za obvladovanje in preseganje razlik v družbi (lokalno in globalno) ter zmanjševanje konfliktov in napetosti v njej.
Pomen za razvoj znanosti
Projektna skupina je s svojimi izsledki pokazala, kako pomembno je vzpostavljanje pristnega dialoga na lokalni-izhodiščni ravni, saj to omogoča tudi uspešno delovanje ljudi v širših družbeno-političnih razsežnostih. V svojih objavah smo prepričljivo pokazali to pomembno antropološko razsežnost kot vplivno na vse dejavnosti družbenega življenja. Tako je potrdila problem dialoga kot pomemben problem humanističnih znanosti in kot aktualen problem sodobne multikulturne globalizacijske družbe. Gre tudi za pomembno razčiščevanje vprašanj nasilnosti religij, politik in ideologij, ki postaja vse bolj aktualno spričo globalizacije in predvsem nasilnih skupin, ki se pogosto sklicujejo na religijska ozadja, čeprav gre pogosto za socialno –ekonomske in težave dialoga v družini in primarnih okoljih. Pokazali smo na pomembne nove vidike geneze intersubjektivnega izkustva na ravni medtelesnosti (geste, dotiki) ter temporalnosti (razmerje med notranjostjo in zunanjostjo). Pomembni so tudi novi uvidi na ravni izvirnih raziskav filozofije elementov, posebej diha (izvirnost v svetovnem merilu). Vzpostavili smo globlje razumevanje zgodovinskih in strukturnih razlik med biblično-krščansko in grško-filozofsko miselno paradigmo omogoča boljši vpogled v sodobno misel in njeno sposobnost dialoga. Ti uvidi prispevajo k razvoju tako znotraj filozofije kot teologije. Razumevanje dialoga smo povezali tudi s tremi zelo aktualnimi tematikami: 1. z vzgojo in izobraževanjem, ki spodbujata ustvarjalnost, 2. z mediji in njihovim posredovanjem podobe Boga oziroma verskih idej, 3. s konkretnimi izzivi za dialog med kristjani in sodobno sekularizirano kulturo. Projekt je prispeval k izboljšanju dialoga med (post)moderno filozofsko mislijo, ki zaznamuje sodobno družbo, in krščanskim sporočilom, ki ima velikokrat težave, kako svoje sporočilo prilagoditi jeziku in mišljenju sodobnega časa. Učinkovita možnost medsebojnega razumevanja je pomembna tako za krščanstvo, ki v nasprotnem primeru tvega izolacijo znotraj družbe, kot tudi za družbo, ki skozi dialog s krščanstvom lažje razvije zavest svoje lastne zgodovinske identitete. Pomembno je tudi opravljeno raziskovalno dela in rezultati le-tega v okviru vprašanja ženske dimenzije medverskega dialoga za razvoj slovenske znanosti pomeni pionirsko delo, saj so tovrstne raziskave v Sloveniji pionirsko področje, ki doslej še ni našlo temeljitejših umestitev v okviru teoloških znanosti. Zato je projekt posledično odprl novo področje ter s tem v slovenski raziskovalni prostor vnesel novo terminologijo. Rezultati projekta so izviren in pomemben prispevek k teologijo in filozofiji dialoga, vzpostavili so nove poglede na teme dialoškosti, intersubjektvnosti, strpnosti, svetovnega etosa, preseganja moralnega nestrinjanja med kulturami, medverskega ter medreligijskega dialoga, idr. Znanstvena in strokovna relevantnost tako sega v temeljne teoretske premisleke in je usmerjen v praktično uporabnost. Raziskava je izvirni znanstveni prispevek na področju dialoške misli in omogoča razvitje teoretičnih modelov komuniciranja med znanostmi, idejnimi skupinami in praktično v vsakdanji družbeni praksi. Pokazali smo na ovire takega komuniciranja in razviti modele dobre komunikacije na teoretičnih in praktičnih ravneh. Preko sodelovanja raziskovalne skupine z raziskovalno skupino iz tujine (Univerza v Innsbrucku, ZDA), preko udeležb na mednarodnih znanstvenih srečanjih, preko objav v tujih znanstvenih revijah ter z zbornikom izdanim pri tudi znanstveni založbi smo uveljavili naše raziskovalce v tujini ter omogočali tudi nadaljnje plodno delo ter znanstveno sodelovanje, kar bo imelo velik pomen za stroko v Sloveniji.
Pomen za razvoj Slovenije
Sodobna zahodna družba in Slovenija kot njen del je zelo fragmentirana, med skupinami z različnimi pogledi ali kulturami pa pogosto obstaja ali nasprotovanje ali strpnost (tolerance), redko pa spoštovanje in skupni premisleki in dejavnosti. Boljše poznavanje potrebnih elementov pristne dialoškosti na družbeni ravni omogoča najprej to, da je pozornost premaknjena od pristopa »trpeti drugega« k pristopu »srečati drugega«. Nadalje pa omogoča prečiščenje lastne in drugih identitet in iskanje »družbenih jedrnih vrednot«, ki na eni strani omogočajo družbeno kohezijo, po drugi pa omogočajo in podpirajo različnost. Dialog je še posebej problem slovenske tranzicijske družbe, ki je v marsičem še travmatizirana z ranami polpreteklosti. Odkrivanje teh razsežnosti pomeni tlakovanje poti dialoga v naši neposredni kulturni in idejni ter tako tudi socialni in politični razsežnosti. Ker se problemi rešujejo lokalno pomeni proces odstranjevanja dialoških ovir pomemben pogoj za utrjevanje osebne in narodove samobitnosti ter tako pot k gospodarski in socialni uspešnosti. Etična družba je dialoška družba. V projektu smo razvili novi vidike, posebej raziskovanja tem, ki jih v Sloveniji zelo slabo poznamo: Feuerbachova etika, Gadamerjeva hermenevtika, Meadova filozofija ter raziskave filozofije Luce Irigaray. Gre za prispevek k razumevanju dialoga, zlasti dialoga med filozofijo in teologijo, med razumom in vero, med sodobno mislijo in krščanstvom. Ker v slovenski družbi vlada veliko predsodkov, ki ovirajo dialog med sekularno družbo in krščanstvom, publikacije projekta prispevajo k boljšemu medsebojnemu razumevanju in preseganju tradicionalnih ločitev. Rezultati so pripomogli k razbijanju močno zakoreninjenega predsodka moške normativnosti v religijskem polju ter pomenijo velik doprinos k dvigu etične senzibilizacije in opolnomočenja posameznika. V zgodovinskem obdobju vsesplošne krize v Sloveniji smo zagovarjali in utemeljevali stališče, da je izziv dialoga moralno - duhovne narave, in ne toliko normativno - epistemološke, kjer iščemo več vedenja. Ko rečemo moralne narave, mislimo na dialog kot vrednoto, brez katere kot narod nimamo prihodnosti. V Sloveniji in Evropi je kultura pristne dialoškosti zelo šibka. Le malokdo drugega, ki je drugačen, dejansko posluša in priznava; redka so pristna srečanja z drugačnimi kulturami in iz njih razvit vzajemen dialoški proces, ki je ustvarjalen za oba partnerja. Da strpnost ne zadošča, se je pokazalo v Angliji, kjer namesto multikulturnosti skušajo razvijati interkulturnost (medkulturnost). Tak premik potrebujemo tudi za razvoj Slovenije, da postanemo družba sodelovanja in tako uspešnejšega razvoja. Rezultati projekta so tako pomembno prispevali k družbenemu razvoju (prikaz nujnosti družbenega dialoga kot najboljše operativne podlage za razreševanje družbenih napetosti med idejnimi oziroma ideološkimi skupinami, panogami in dejavnostmi kot poti za premagovanje družbene krize: socialna vključenost, sobivanje, aplikacija rezultatov na vzgojne (družina) in izobraževalne projekte od osnovnih šol do univerz). Projekt je postavil temelje za drugačno raven dialoškosti družbe, ki bo nudila modele za razreševanje sporov ter nasprotij med posameznimi družbenimi skupinami ali posamezniki. S projektom smo pripomogli, da argumentirano razširimo spoznanja in vrednostno obzorje družbene celovitosti, pripomoremo k razbijanju predsodkov in ustvarjamo pogoje za pristnejše medsebojno spoštovanje in dialog.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
