Projekti / Programi
Zamišljena materialna kultura. O širjenju nacionalizma v družbi materialne kulture
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
nacionalizem, materialna kultura, Slovenija
Raziskovalci (7)
Organizacije (3)
Povzetek
Predlagani projekt odpira vprašanje vloge materialne kulture v reprodukciji nacionalizma. Tega vprašanja se loti z raziskovanjem posameznih predmetov ali skupin predmetov, ki imajo v imaginariju slovenskega nacionalizma posebno mesto. Torej? Kranjska klobasa, gibanica, vaška situla in harmonika. Toda takšno izhodišče – izbira simbolno, pomensko, diskurzivno zelo obteženih predmetov – ne pomeni, da se bo projekt odrekel materialnim, funkcionalnim in drugimi kontekstualnim razsežnostmi proučevanih predmetov. Projekt namreč namerava pokazati, kako je ta simbolna, diskurzivna, pomenska produkcija komplesno in nerazdružljivo povezana z materialnimi, funkcionalnimi in drugimi kontekstualnimi razsežnostmi izbranih predmetov. Ali v konkretnejšem jeziku projektnih vsebin, pokazati želimo, kako je »nacionalno« nemogoče brez materialnega. To pa je vprašanje, ki je v humanstiki in družboslovju (pre)redko zastavljeno.
Pomen za razvoj znanosti
Vprašanje vloge materialne kulture pri produkciji nacionalizma v slovenski humanistiki in družboslovju še ni bilo jasno zastavljeno. Prav tako je to vprašanje bolj težko najti tudi med tujimi raziskovalci, bodisi iz teoretsko in metodološko široko razvejanih, zelo obsežnih študij nacij in nacionalizma ter na drugi strani iz teoretsko in metodološko bolj fokusiranih sodobnih študij materialne kulture. Raziskava torej v prvi vrsti zapolnjuje popoln manko tega vprašanja v slovenski znanosti in vidno pomanjkanje tega vprašanja v mednarodni humanistiki in družboslovju. Projekt tudi prinaša novo povezavo med disciplinami: med študijami nacij in nacionalizma ter sodobnimi študijami materialni kulture. Dodatno pomembnost za razvoj znanosti v Sloveniji pa prinaša tudi kritična navezava na sodobne študije materialne kulture. Tak način obravnave materialne kulture, ki presega neplodno nasprotje med pavšalnimi kritikami blagovnega fetišizma na eni strani in nekritičnega občudovanja predmetnega bogastva na drugi, je za slovensko humanistiko in družboslovje nedvomno (pre)potrebna osvežitev.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta (gradivo o kranjski klobasi) so bili v veliko pomoč Gospodarskemu interesnemu združenju Kranjska klobasa v pogajanjih z Hrvaško glede zaščite kranjske klobase. Nekateri rezultati in vsebine projekta so lahko neposredno uporabni v določenih industrijskih panogah in gostinstvu (turizem, prehrambna industrija, oglaševanje idr.), pri razvijanju blagovnih znamk, pri promociji Slovenije in njene kulture v svetu itd. Rezultati so tudi lahko v razmislek in pomoč številnim državnim institucijam in resorjem, ki pokrivajo področja kulturne politike, turistične promocije, izobraževanja idr. Zaradi popularnosti, vidnosti, priljubljenosti predmetov obravnav (kranjska klobasa, gibanica, vaška situla, harmonika) in aktualnosti ter političnosti problematike (nacionalizem) je bila in bržkone še bo raziskava zanimiva tudi za širšo javnost, za medije, za izobraževalne institucije idr. Vsebine projekta so bile vključene v univerzitetni študijski program European Master in Migration and Intercultural Relations v predmet Migration, Borders and Citizenship (mednarodni magistrski študij, nastal v sodelovanju evropskih in afriških univerzitetnih ustanov, ki je pridobil prestižen status Erasmus Mundus, nosilec je Jure Gombač), v predmet Teorija in zgodovina arheologije (Filozofska fakulteta v Ljubljani, nosilec je Dimitrij Mlekuž) in v predmet Kultura regij in obmejnih prostorov (Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi gorici, nosilec je Jure Gombač).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
