Projekti / Programi
Relativna in absolutna kronologija mlajše kamene in bakrene dobe na prostoru severovzhodne Slovenije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H341 |
Humanistične vede |
Prazgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
arheologija, prazgodovina, neolitik, eneolitik, absolutna kronologija, relativna kronologija
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
Predlagan projekt se bo ukvarjal z vprašanji absolutne in relativne kronologije neolitskega in eneolitskega obdobja v vzhodni Sloveniji ter kulturnih povezav območja z drugimi regijami osrednje Evrope, predvsem sosednjo Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo. Najstarejše raziskave in pojasnitve odkritih arheoloških najdb z najdišč severovzhodne Slovenije so bile do nedavnega vpete v 50 let stare nacionalne interpretacije, ki so bile že od samega začetka izolirane od mednarodnih raziskav in pojasnitev ter zaradi tega tudi kulturno in kronološko brez konkretne znanstvene teže za evropski prostor.
Raziskovalni problemi arheologije neolitika in eneolitika v vzhodni Slovenije, kot jih lahko vidimo iz zgodovine raziskav, se odražajo predvsem na treh ravneh: nekonsistentnost in zastarelost konceptov, ki so še vedno v uporabi, nekompatibilnost in neaktivnost z mednarodnimi tokovi raziskav ter neposodobljeno metodologijo dela, ki temelji na slabih oziroma za sodobne analize neuporabnih podatkih.
Za rešitev navedenih problemov nameravamo v okviru projekta izvesti obsežno serijo raziskav, ki bodo temeljile na uporabi sodobnih metodologij za analiziranje ustrezno raziskanih arheoloških zbirov. Gradivo nameravamo dokumentirati in interpretirati v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi arheološkega dela ter v skladu s sprejetimi usmeritvami raziskav v širšem evropskem prostoru. Rezultate nameravamo objaviti v Sloveniji ter jih v obliki objav, kongresnih rezultatov ter gostujočih predavanj in profesur na tujih univerzah predstaviti tudi v tujem znanstvenem prostoru. Poglavitni cilj raziskave je sodobna znanstvena analiza vseh dostopnih materialnih virov, pridobljenih z arheološkimi izkopavanji, s pomočjo katerih se opredeli kulturno-kronološka slika posameznih neolitskih oziroma eneolitskih arheoloških lokacij kakor tudi sinteza dogajanja na celotnem prostoru obravnavane regije. Vzpostavitev absolutne kronologije s pomočjo že obstoječih radiokarbonskih datumov, kakor tudi s pridobitvijo novih, predvsem na najdiščih z zanesljivimi konteksti ter kulturno izpovednim gradivom, bo doprinesla k vzpostavitvi preciznejše kulturno-zgodovinske periodizacije, ki bo temeljila na visoko natančni absolutni kronologiji in bo primerljiva, oziroma bo dopolnjevala in korigirala podobne kronologije narejene za področje osrednje in vzhodne Evrope oziroma prostor zahodne Panonije.
Raziskava bo vključevala analizo materialnih virov novoraziskanih arheoloških lokacij kakor tudi revizijo starejših objavljenih in neobjavljenih naselbin. Za potrebe analize arheološkega drobnega gradiva bo vpeljan sistem poenotene obravnave, tako tistega iz sistematičnih raziskovanj, kakor tudi tistega iz revizij, kar bo omogočalo analitično primerljivost podatkov in njihovo kvalitetnejše vrednotenje.
Končni cilj projekta je predvsem predstavitev raziskovalnih rezultatov na mednarodni ravni, kar bo omogočilo nadaljevanje promocije slovenske znanstvene odličnosti ter nadgradnjo in razširitev projekta v obliki številnih mednarodnih znanstvenih projektov.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen projekta za razvoj znanosti na nacionalni oziroma na mednarodni ravni lahko opazujemo na več nivojih. Na metodološki ravni moramo izpostaviti sodobne analize arheoloških najdb iz ustrezno raziskanih kontekstov, kar omogoča uporabo sodobnih arheoloških metodologij – tako naravoslovnih analiz (arheozoološke in radiokarbonske analize) kot kvantifikacijskih analiz arheoloških najdb (predvsem keramike in kamnitih orodij) ter posledično izpeljanih trditev. Na vsebinski ravni so rezultati projekta, ki temelji na sodobnih raziskavah arheoloških ostankov, bistveno prispevali k poznavanju kulturne zgodovine mejnega področja Slovenije kot tudi zahodne Panonije. Pri tem je potrebno izpostaviti, da gre za pionirski projekt, ki je povezal analize materialne kulture iz obdobij od mezolitika do bronaste dobe ter na podlagi rezultatov določil vpetost prebivalstva v tako panonske kot tudi globalne kulturne okvirje. Ključnega pomena za razvoj znanosti so: - Prvič s sodobnimi arheološkimi metodami analizirana sodobno ter predvsem ustrezno izkopana najdišča iz mlajše kamene in bakrene dobe. - Prvič revidirana nekatera izbrana ter že pred časom delno objavljena najdišča. - Prvič na izbranih lokacijah analizirana najdišča iz 2000 let dolgega časovnega obdobja, kar omogoča sinhrono in diahrono opazovanje spreminjanje kulturnih značilnosti ter ekonomskih tokov v regiji. Pri rezultatih projekta gre v prvi vrsti za splošni napredek znanosti ter razvoj metodologij arheoloških raziskav. Gre za dopolnitev ter preciziranje kulturne zgodovine, ki ni zgolj lokalnega, ampak tudi regionalnega, v primeru prostora preučevanja mednarodnega pomena. Poglavitni premik je bil dosežen s standardiziranimi postopki dela, sistematičnim pripravljanjem za objavo ter zastavljenim programom absolutnih datacij pomembnih arheoloških kontekstov. V drugi vrsti gre za projekt integracije komercialnih oziroma zaščitnih arheoloških izkopavanj v raziskovalno delo. Večina arheoloških najdišč analiziranih v okviru projekta je bilo izkopanih v okviru projekta arheoloških izkopavanj na trasah avtocest, ki pa ni finančno zagotovil sredstev oziroma okvirov za ustrezno znanstveno vrednotenje rezultatov. Tako projekt predstavlja primer dobre prakse kombiniranja zaščitnih izkopavanj ter raziskovalnega dela. Prav tako je bil del najdišč izkopan s strani privatnih arheoloških podjetij, ki so gradivo odstopila v obdelavo – gre za primer dobre prakse sodelovanja med zasebniki ter javnimi raziskovalnimi ustanovami.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen za razvoj Slovenije lahko opazujemo na večih ravneh – kot splošni napredek znanja o kulturni zgodovini; kot razvoj nacionalne znanosti, kot vzpostavitve osnov za promocijo kulturne dediščine ter osnove za varovanje kulturne dediščine prostoru. Splošni napredek znanja Rezultati projekta predstavljajo kulturnozgodovinske podatke o poselitvi vzhodne Slovenije v času med sredino 6. ter sredino 4. tisočletja pred našim štetjem. Rezultati raziskav na številnih najdiščih v regiji omogočajo natančno poznavanje splošne kot tudi zgodovine posameznih najdišč pri čemer posledično postaja vzhodna Slovenija regija zraven osrednje Slovenije (Ljubljanskega barja) regija z najboljšim poznavanjem kulturne zgodovine v mlajši kameni ter bakreni dobi. Razvoj nacionalne znanosti Ker gre za prvi tovrsten projekt v katerem so bila analizirana številna najdišča v regiji ter je za potrebo izvedbe bila izdelana metodologija dela, predstavlja projekt osnovo, ki bi se lahko kasneje kot oblika dobre prakse prenesla ter uspešno uporabila pri preučevanju katere druge regije. Vzpostavitev osnov za promocijo kulturne dediščine Rezultati projekta so bili že predstavljeni v okviru mednarodnih razstavnih projektov. V prihodnosti bi lahko bili vključeni v nove projekte promocije kulturne dediščine v regionalnih muzejih (občasne razstave in stalne zbirke) kot tudi v regionalne promocijske projekte katerih cilj je vzpostavitev omrežja točk kulturnega turizma, ki predstavlja osnovo za bodoči trajnostni razvoj regije. Osnove za varovanje kulturne dediščine v prostoru Končni rezultati v obliki znanstveno obdelanih baz podatkov imajo tudi primarno vlogo pri načrtovanju bodočih posegov v prostoru. Zbir vseh podatkov o lokacijah najdišč omogoča rekonstrukcijo procesa poselitve in tvori osnovo za sklepanje o obsežnosti in prostorski distribuciji prazgodovinske poselitve ter posredno o stroških gradbenih in infrastrukturnih posegov v prostor. Analize posameznih naselbin kažejo kompleksnost in količino arheoloških in arhitekturnih ostankov. Na osnovi teh podatkov bodo lahko pristojne službe (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Mestne občine….) oblikovale konservatorske smernice ter pogoje za poseg v prostor. Posredno bo mogoče predvideti stroške povezane z zakonsko predpisanim varovanjem, preučevanjem in vzdrževanjem kulturne dediščine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
