Projekti / Programi
Multikulturna dediščina in nacionalna država: primeri Prekumurja, Bele krajine in Primorske
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
večkulturna dediščina, meja, vernakularne prakse, Bela krajina, Prekmurje, Primorska
Raziskovalci (9)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
29700 |
dr. David Bandelj |
Literarne vede |
Raziskovalec |
2011 |
233 |
| 2. |
29339 |
dr. Ana Hofman |
Muzikologija |
Raziskovalec |
2012 - 2014 |
425 |
| 3. |
32618 |
Teja Komel |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2013 |
0 |
| 4. |
01008 |
dr. Oto Luthar |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
897 |
| 5. |
09251 |
dr. Tomaž Mastnak |
Filozofija |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
862 |
| 6. |
29625 |
dr. Katja Mihurko |
Literarne vede |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
481 |
| 7. |
27738 |
dr. Tanja Petrović |
Antropologija |
Vodja |
2011 - 2014 |
550 |
| 8. |
29978 |
dr. Martin Pogačar |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
190 |
| 9. |
27927 |
dr. Ana Toroš |
Narodno vprašanje |
Raziskovalec |
2012 - 2014 |
215 |
Organizacije (2)
Povzetek
Poglavitni cilj projekta je problematizacija ‘klasičnega’ koncepta kulturne dediščine, ki se ustvarja kot skupek dejanj, praks in politik ki vedno potekajo enosmerno (vedno ‘od zgoraj navzdol’, od elitnega / avtoritetnega / nacionalnega proti lokalnemu, vernakularnemu). Na podlagi ekstenzivnega terenskega dela v treh obmejnih slovenskih regijah (na Primorskem, v Beli krajini in Prekmurju), bo projekt izoblikoval slovenskemu kontekstu prilagojen koncept multikulturne dediščine, ki dediščino razume kot aktiven proces so-ustvarjanja pomena skozi integracijo in dialog raznolikih glasov na različnih ravneh družbenih interakcij. Pri tem upošteva diskurze in prakse različnih subjektov in sledi različnih zgodovinskih zapuščin.
Projekt ponuja analizo stikov in dialoga ‘vernakularnih’, ne-institucionalnih in neuradnih praks (se pravi praks na ravni posameznikov in skupnosti) s procesi dominantne ideologizacije dediščine, in obratno: analiziral bo načine, kako je dominantni kanon kulturne dediščine ‘vtisnjen’ v vsakdanje prakse ustvarjanja / ohranjanja / širjenja kulturne dediščine na ravni skupnosti, kako se ta kanon na lokalni ravni uporablja, vedno znova osmišlja in katere nove pomene dobiva skozi bistveno pluralistične in večkulturne prakse v obmejnih območjih. Ta območja zaradi posebnih zgodovinskih, družbenih in kulturnih okoliščin in značilnosti ter številnih prepletenih zgodovinskih zapuščin (Habsburška monarhija, SHS, Jugoslavija in SFR Jugoslavija) ter mobilnosti, trenj in nenehnega medsebojnega prepletanja s sosednjimi kulturami, predstavljajo izjemen ‘laboratorij’ za raziskovanje večkulturne dediščine obmejnih, visoko prehodnih, difuznih in izrazito večkulturnih prostorov.
Vsebinsko je raziskava organizirana v okviru treh raziskovalnih sklopov: Lokalni in individualni arhivi in zbirke, Dediščina kot ‘performans’ – kulturne manifestacije, in Mediacija in digitalizacija večkulturne dediščine.
Rezultati raziskovalnega projekta »Multikulturna dediščina in nacionalna država: primeri Prekumurja, Bele krajine in Primorske« ponujajo nov interpretativni okvir za razmišljanje o kulturni dediščini na Slovenskem (in širše v sodobni Evropi, kjer je slediti nasprotujočim si procesom nacionalizacije in regionalizacije). Projekt odpira pomembna teoretska vprašanja in želi spodbuditi slovensko akademsko javnost k premisleku o njeni vlogi v oblikovanju prevladujoče konceptualizacije kulturne dediščine in poudarja potrebo po refleksivnem pristopu k akademskim diskurzom o kulturni dediščini. Izsledki raziskave bodo uporabni tako za lokalne kulturne akterje (vodje društev, lokalni kulturni delavci, zaposleni v muzejih...) in oblikovalce kulturnih politik na nacionalni ravni.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskovalnega projekta ponujajo nov interpretativni okvir za razmišljanje o kulturni dediščini na Slovenskem (in širše v sodobni Evropi, ki jo danes pomembno zaznamujejo nasprotujoči si procesi nacionalizacije in regionalizacije). Projekt odpira pomembna teoretska vprašanja in želi spodbuditi slovensko akademsko javnost k premisleku o njeni vlogi v oblikovanju prevladujoče konceptualizacije kulturne dediščine. Ob tem poudarja potrebo po refleksivnem pristopu k akademskim diskurzom o kulturni dediščini ter po »demokratizaciji« kulturne dediščine, ki bi upoštevala tudi želje, vizije, diskurze in prakse posameznikov in skupnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je odprl številna vprašanja, s katerimi se je vključil v strokovno razpravo o ustreznosti obstoječih konceptualizacij kulturne dediščine. Z rezultati je pomembno prispeval k demokratizaciji in pluralizaciji razprave o kulturni dediščini na Slovenskem ter k boljšem razumevanju tekočih procesov evropeizacije in regionalizacije, ob tem pa tudi k izbiri ustreznih strategij v kulturni politiki, ki so izrednega pomena za pobude na nacionalni in lokalni ravni. Rezultati projekta so ponudili osnovo za poglobitev sodelovanja z mednarodnimi raziskovalci in potekajočimi projekti, ki raziskujejo podobne in povezane tematike. Pomen obravnavane raziskovalne tematike pa je navsezadnje tudi v tem, da slovenski prostor umešča v širše evropske raziskovalne tokove, ki se ukvarjajo s procesi oblikovanja in izpogajanja skupne ‘evropske kulturne dediščine’.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
