Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Triglavski narodni park: Dediščine, akterji - strategije, vprašanja in rešitve

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   

Koda Veda Področje
H400  Humanistične vede  Narodopisje 

Koda Veda Področje
6.05  Humanistične vede  Druge humanistične vede 
Ključne besede
Naravna dediščina, kulturna dediščina, kulturne prakse, etnografija, družbene mreže, nasprotujoči diskurzi, mediacija,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  20004  dr. Tatiana Bajuk Senčar  Etnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  164 
2.  04620  dr. Jurij Fikfak  Etnologija  Vodja projekta/programa  2011 - 2014  371 
3.  20325  dr. Mateja Habinc  Etnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  475 
4.  09065  dr. Vito Hazler  Etnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  878 
5.  06666  dr. Jože Hudales  Antropologija  Raziskovalec  2011 - 2014  381 
6.  08426  dr. Božidar Jezernik  Etnologija  Raziskovalec  2011  1.217 
7.  30659  dr. Simona Klaus  Etnologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  49 
8.  30648  dr. Miha Kozorog  Antropologija  Raziskovalec  2012 - 2014  262 
9.  20327  dr. Boštjan Kravanja  Antropologija  Raziskovalec  2011 - 2014  213 
10.  03081  dr. Naško Križnar  Etnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  603 
11.  21449  dr. Špela Ledinek Lozej  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  382 
12.  17892  dr. Robert Masten  Psihologija  Raziskovalec  2011 - 2014  293 
13.  23225  Miha Peče    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  173 
14.  27631  dr. Dan Podjed  Etnologija  Raziskovalec  2012 - 2014  578 
15.  24304  dr. Saša Poljak Istenič  Etnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  405 
16.  22414  dr. Jaka Repič  Antropologija  Raziskovalec  2011 - 2014  346 
17.  21097  dr. Peter Simonič  Antropologija  Raziskovalec  2011 - 2014  370 
18.  09443  dr. Ingrid Slavec Gradišnik  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  548 
19.  30662  dr. Barbara Turk Niskač  Antropologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  116 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.587 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.628 
Povzetek
Raziskovalni projekt bo osvetlil kompleksno realnost produkcije in varovanja dediščine v Triglavskem narodnem parku (TNP). Kot edini narodni park v Sloveniji je TNP središčni kraj slovenske dediščine. Njegov obstoj in vzdrževanje uravnava vrsta državnih in mednarodnih zakonov in konvencij, ki določajo poseben položaj parka in predpisujejo razmerja med parkom in v njem živečimi prebivalci in tudi obiskovalci. Poleg tega je park enkratna kulturna in naravna krajina z obsežnim nizom sestavin kulturne, materialne in nesnovne, dediščine. Te določajo njegovo enkratnost in predstavljajo tako možnosti kakor izzive za prebivalce parka in njegove obiskovalce. Predloženi projekt bo pokazal, kako lahko strateška večprizoriščna etnografska raziskava z uporabo več metod osvetli družbeno vlogo sestava različnih segmentov dediščine. Kako dediščina in dediščine prakse oblikujejo dnevno življenje in razvojna vprašanja v parka in omogočajo in spodbujajo različne kulturne akterje, skupine in ustanove, ki so dnevno vpleteni v življenje parka? Osrednje razumevanje za raziskavo vloge dediščinskih praks v TNP pri obravnavi kulturne in naravne dediščine temelji na podmeni, da je dediščina kulturni konstrukt. Ko dediščino označimo za konstrukt, mislimo na to, da izraža opredelitve koncepta dediščine. Status dediščine je podeljen določenim fenomenom zaradi posebnega skupnega pomena, ki ga imajo ti fenomeni za družbene skupine. V tem smislu so fenomeni, definirani v kontekstu dediščine, pomemben del kulturne identitete in upravičujejo njeno zaščito pred morebitno ogroženostjo. Druga razsežnost elementov in krajev dediščine kot kulturnih konstruktov je, da pripis dediščinskega statusa kateremu od kulturnih fenomenov ni avtomatičen, temveč je sam po sebi družbeni proces, rezultat naporov in usklajevanj številnih družbenih akterjev, skupin in ustanov. Ustvarjanje dediščine torej ni preprost nasledek pravne regulacije, ampak je lahko rezultat številnih in različnih dejanj, v katere je lahko vpletena vrsta posameznikov, skupin in ustanov. Podmena, na kateri temelji projekt, je, da je osredinjenost na te procese ustvarjanja dediščine in vanjo vpletene družbene akterje ključna za pojasnitev posebne kompleksnosti, možnosti in izzivov, ki jih ponuja dediščina TNP. Predložena raziskava se tako osredinja na park in področja dediščine v njem kot sporne točke: pri tem si družbeni akterji dediščinske fenomene na različnih ravneh prisvajajo vsak na svoj poseben način. Raznorodna tvornost in raznorodni dediščinski kompleksi ustvarjajo prostor za možnosti, sodelovanja in spore: poleg tega nenehno ustvarjajo polja napetosti v vsakdanjih praksah ustvarjanja, vzdrževanja in varovanja dediščine. Osredinjenost na številne in prepletene procese ustvarjanja dediščine, ki vključujejo vsak posamičen dediščinski segment, omogoča razgrniti vzajemnosti pomenov, identifikacij in načrtov kakor tudi interakcije med družbenimi akterji. Zemljevidi pojmovnih mrež glavnih vprašanj, ki si jih zastavljajo deležniki, tj. družbeni akterji, udeleženi v TNP, so podlaga aplikativnemu delu raziskave. Gre najprej za določitev polj, ki generirajo strukturno pogojene konflikte, nato pa za poskus s pomočjo mediacije najti tiste minimalne točke konsenza med deležniki v Triglavskem narodnem parku, ki bi omogočile ustreznejše dediščinske prakse.
Pomen za razvoj znanosti
Eno od pomembnih vprašanj projekta je bilo, kako na ustrezen in dovolj reprezentativen način in v razmeroma kratkem obdobju, s posamičnimi partikularnimi raziskavami zajeti večprostorsko, večsmerno in veččasovno podobo življenja v Triglavskem narodnem parku. Teoretsko izhodišče je bila Bahtinova heteroglosija, podkrepljena najprej z definicijo najbolj pomembnih deležnikov, prvih »z (odločevalnim) glasom« in drugih »brez glasu«. Drugo izhodišče je bila z razmeroma veliko ekipo raziskovalcev izbrati različne vidike in tematike, ki so se v začetni fazi raziskave pokazale kot najbolj ključne. V tem okviru je projekt načel in tematiziral predvsem naslednja področja: Na področju raziskovanja turističnih družbenih prostorov je projekt odprl pomembna vprašanja medinstitucionalnih prostorov in njihove vloge turističnorazvojnih projektih. Pri teh procesih se turizem kot diskurzivni dominantni označevalec razvoja udejanja prek različnih razvojnih projektov tako, da obstoječe, čeravno ne nujno turistične institucije, potiska v promocijske dejavnosti »turizma«. Rezultat je širjenje medinstitucionalnega prostora, ki ga prej ali slej zasede »krovna« turistično-tržna organizacija. Raziskava v dolini Trente se je usmerjala k razmerjem med naravnimi danostmi, družbeno-ekonomsko organiziranostjo in simbolnim in prazničnim vidikom skupnosti. Te tri ravni so v družbeno zgodovinskem kontekstu razkrile ‘’strukturne spremembe’’, ki jih je v zadnjih dvesto, tristo letih doživelo prebivalstvo v dolini in bližnji okolici. Historične epizode je član skupine ovrednotil tudi v razmerju do večji geo-političnih in gospodarskih enot in procesov. V ospredje je stopil adaptacijski vidik lokalnih skupnosti in gospodinjstev v dolini, torej vidik, ki v veliki meri pojasni tudi domačijski odnos do (uprave) TNP ter motivacije, ki krepijo ali šibijo slovenski naravovarstveno-turistični kompleks. Raziskave članov projektne skupine na polju muzejskih ustanov in ustanov za varstvo dediščine in varstvenih režimov so pomembne za celostno in celovito razumevanje kulturne dediščine in so dobra podlaga za različne oblike njene zaščite in varstva ter predvsem za bolj razumljivo in javnosti dostopno interpretacijo, ki edina lahko pomembno pripeva k boljšemu dojemanju in bolj naklonjenemu odnosu do varovanja dediščine na zavarovanih območjih kot so TNP, regijski in krajinski parki ter območja zavarovanih mest, trgov in vasi. Raziskava rekreacije v narodnem parku odpira vrsto znanstvenih vprašanj, ki zadevajo družbene in okoljske učinke turizma; tematizirajo nastajanje novih športnih praks s pojavljanjem novih tehnologij in družbenih trendov ter njihovo učinkovanje na okolje; odpirajo vprašanja varovanja zaščitenih območij in pogajanja za prostor; problematizirajo odnos med kulturo in naravo. Za nadaljnji razvoj same znanosti je pomembna konceptualizacija raziskav tistih družbenih skupin, ki so navadno izvzete iz medijskih, znanstvenih, strokovnih in političnih diskurzov. V tem primeru je članica skupine raziskala vprašanje, kako osnovnošolski otroci vidijo, doživljajo in razumejo dediščino v svojem neposrednem okolju ter kakšen pomen pripisujejo kulturni in naravni krajini Triglavskega narodnega parka. Raziskave motivov in dejavnikov za prehod iz konvencionalnega v organsko kmetovanje so danes aktualne na različnih področjih znanosti. Za raziskavo prehoda, ki je vselej družbeno, kulturno, zgodovinsko, ... pogojen, ima etnologija primerna orodja, kar je pokazala tudi raziskava v Čadrgu. Med rezultati raziskave, ki so pomembni za razvoj znanosti, pa velja omeniti uporabo programa za razkrivanje konceptualnih map in mrež, s katerimi lahko razbiramo predvsem tiste temeljne pojme in njihova semantična polja, ki so relevantna v dominantnem javnem diskurzu.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt krepi zavest o različnih oblikah politične in ekonomske participacije v preteklosti in možnih principih organiziranja slovenske družbe v prihodnje. Rezultati lahko prispevajo k bolj demokratičnemu in trajnejšemu upravljanju TNP, edinega nacionalnega parka v Sloveniji. Projekt je na primeru ene najhitreje rastočih turističnih destinacij v Sloveniji (Dolina Soče) pokazal, da je turistični razvoj pomembno odvisen od širših razvojnih projektov in tudi naravovarstvenih iniciativ. Pri tem pa je tudi kritično ovrednotil procese njegovega implementiranja skozi ustanavljanje »krovnih«, »koordinacijskih« ali »integracijskih« tržno-turističnih organizacij, ki ne dosegajo nujno razvojnih sinergij, ampak pogosto zgolj vzpostavijo vzporedni sistem, ki obstoječe razvojne dejavnosti podvrže ozkim turističnoekonomskim diskurzom. Etnološke oziroma antropološke raziskave t.i. tradicionalnih prireditev omogočajo vpogled v predstave organizatorjev v zvezi s tradicijo in avtentičnostjo, ki sta danes ne le v Sloveniji dva ključna elementa sodobnega dediščinskega turizma. Pri tem razkrivajo nove in še neuporabljene možnosti, ki lahko prispevajo tudi k drugačni in še neizkoriščeni ponudbi te oblike turizma na Slovenskem. Prazniki so obravnavani v širšem družbenem in zgodovinskem kontekstu, kar dopolnjuje dominantno blagovno in dediščinsko logiko turističnih destinacij in množičnih dogodkov. Rekreacija je po eni strani razumljena kot osebna sprostitev, po drugi kot turistična niša. Ti dve razumevanji se pogosto prepletata, tudi strateško, z namenom pogajanja za nove prostore turizma in rekreacije. Tovrstna pogajanja za prostor zahtevajo previdnost, saj zadevajo tudi varovanje narave, zato je raziskava pokazala, na katere diskurze in strategije pogajalcev velja biti še posebej pozoren. Obenem pa je raziskava pokazala, da je športni turizem v nekaterih delih Slovenije (in TNP) tudi pomembna ekonomska panoga, kar velja pri oblikovanju režimov varstva narave prav tako upoštevati. Dosežki raziskav članov projektne skupine so pomembni tudi v nacionalnem razvojnem smislu, saj odpirajo nove oblike medinstitucionalnega sodelovanja med pedagoško-raziskovalnimi ustanovami, podjetji (zasebna lesarska podjetja) in lokalnimi skupnostmi (občine Bovec, Bohinj) zlasti na področju prepoznavanja kulturne dediščine in rabe naravnih gradiv. S tem omogočajo tudi odpiranja novih delovnih mest in novih možnosti zaposlovanja. Posebej velja izpostaviti pomen raziskovalnih dosežkov za razvoj turizma, podjetništva, domače in umetnostne obrti in tudi socialnega podjetništva. Ekološko kmetijstvo je v uradnih dokumentih Slovenije in Evropske Unije definirano kot preferirana oblika kmetijstva. To še posebej velja za alpski prostor z manj ugodnimi pogoji za kmetovanje, kjer ekološko kmetijstvo predstavlja konkurenčno prednost. Spoznanja o prehodu v organsko kmetovanje in samih konkretnih kmetovalskih praksah v vasi Čadrg so pomembna tudi za snovalce kmetijske politike in razvoja alpskih območij Slovenije. Raziskave različnih oblik pogajanja med najpomembnejšimi deležniki bodisi v okviru načrta upravljanja bodisi mediacije so nakazale, katere korake je potrebno storiti, da bi bilo mogoče najti večje soglasje o oblikah nadaljnjega sobivanja številnih deležnihov in različnih interesov v Triglavskem narodnem parku.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno