Projekti / Programi
OCENA TVEGANJA ZA RECEPTORSKE ORGANIZME IZ ANTROPOLOŠKO SPREMENJENIH TRAVNIŠKIH IN GOZDNIH HABITATOV
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.03 |
Naravoslovje |
Biologija |
Ekosistemi |
| Koda |
Veda |
Področje |
| P000 |
Naravoslovno-matematične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
ocena tveganja, onesnaženost okolja, receptorski organizmi, mali sesalci, ptice pevke, kovine, obstojne organske spojine
Raziskovalci (13)
Organizacije (3)
Povzetek
V predlaganem projektu bomo ocenili tveganje, ki ga za izbrane receptorske organizme (male sesalce iz družine rovk (rodova Sorex in Crocidura), krtov (Talpa europea), miši (rod Apodemus) in voluharic (rodova Microtus, Chionomys); ptice pevke: npr. velika sinica (Parus major), plavček (Parus caeruleus)) predstavljajo antropološko spremenjeni travniški in gozdni habitati, ki so obremenjeni z anorganskimi onesnažili (kovine) ter/ali z obstojnim organskim spojinami (POPsi). Ker so kovine in POPsi uvrščeni med najbolj nevarne snovi zaradi svoje strupenosti, sposobnosti kopičenja v višjih členih prehranjevalnih verig je potrebno spremljati ter nadzorovati njihove vsebnosti v vseh delih biocenoze. Hkrati slednje sovpada tudi s cilji Zakona o varstvu okolja o zmanjšanju obremenjevanju okolja, o ohranjanju in izboljševanju kakovosti okolja ter o trajnostni rabi naravnih virov. Upoštevaje Raziskavo onesnaženosti tal Slovenije ugotavljamo, da tla v Sloveniji sicer niso močno onesnažena, vendar pa so vsebnosti onesnažil na določenih območjih povečane, na posameznih lokacijah so prekoračene kritične (Pb, Cd, As) in opozorilne (Pb, Hg, As, Cd, Zn, Cr, Cu) imisijske vrednosti za kovine, oziroma mejne vrednosti za PAO, atrazine in simazine. Kljub bistvenemu zmanjšanju emisij onesnažil iz antropogenih virov v zadnjem obdobju pa slednje ne vodi do bistvenega zmanjšanja onesnaženosti tal, saj nevarne snovi (kovine in obstojne organske spojine) ostajajo v tleh. Ker med onesnaževalce sodijo energetika, industrija, promet in kmetijstvo smo v okolici največjega energetskega objekta (Termoelektrana Šoštanj) in topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina), na območju izvajanja intenzivne kmetijske dejavnosti (Ptujsko-Dravsko polje) in neposredno ob prometnici izbrali raziskovalna območja, kjer bomo ocenili onesnaženost posameznih segmentov okolja in ocenili tveganje za receptorske organizme. Ugotavljali bomo prenos onesnažil v sistemu tla › rastline/deževniki/polži › mali sesalci/ptice pevke. Osnovna hipoteza predlaganega projekta je, da onesnažila prehajajo preko prehranjevalne verige v tkiva receptorskih organizmov, živečih na onesnaženih območjih, kar lahko pomeni tveganje za njih. Uživanje hrane in tal je namreč najpomembnejši način vnosa kovin in ostalih onesnažil v organizem.
Z izvedbo predlaganega projekta bomo (za našo državo) na nov, izviren način uporabili izbrane receptorske organizme za oceno tveganja zaradi prisotnosti nevarnih onesnažil v okolju. Vedenje o vsebnostih onesnažil v okolju bomo nadgradili z oceno njihove problematičnosti z vidika biodostopnosti in prehoda v prehranjevalne verige. Pridobitev podatkov o tveganju za izbrane receptorske organizme pa lahko pomeni osnovo tudi za prepoznavo tveganja za ljudi in posledično zmanjšanje ogrožanja zdravja prebivalcev. V sklopu projekta bomo zasledovali tudi naslednje neposredne cilje: (i) preizkusiti uporabnost izbranih receptorskih organizmov za ocenitev okoljskega tveganja zaradi izpostavljenosti onesnažilom; (ii) določiti vsebnosti onesnažil v tleh, prehranskih virih in tkivih receptorskih organizmov z onesnaženih območij ter z referenčnih lokacij; (iii) izvesti primerjavo izmerjenih vsebnosti onesnažil z zakonsko določenimi vsebnostmi in literaturnimi podatki; (iv) primerjati vsebnosti onesnažil v tleh, rastlinskih ter živalskih tkivih in tako oceniti biodostopnost posameznih onesnažil; (v) oceniti tveganje, ki ga za receptorske organizme predstavlja prehranjevanje s prehranskimi viri z raziskovalnih območij; (vi) opredeliti katera onesnažila predstavljajo za izbrane receptorske organizme največje tveganje; (vii) oblikovati modelni pristop za oceno tveganja, ki ga določena območja oz. onesnaževalci (»vroče točke«) predstavljajo za okolje; (viii) oblikovati izhodišča in strokovne podlage za izvajanje strategije o zmanjšanju onesnaževanja in trajnostnem razvoju v povezavi z zmanjšanjem tveganja za organizme, vključno z ljudmi.
Pomen za razvoj znanosti
Z izvedbo predlaganega projekta smo prenesli tuje znanje in metodiko, ki je povezana z ocenjevanjem tveganja z uporabo receptorskih organizmov, v slovenski raziskovalni prostor. Poudariti velja, da je bil predlagan projekt tako z vidika vsebine kot uporabljene metode novost v našem raziskovalnem prostoru, saj raziskovalni potencial malih sesalcev in ptic pevk do sedaj v Sloveniji še ni bil izkoriščen. Hkrati je projekt pomemben tudi za razvoj bioindikacije kot temeljnega raziskovalnega področja za ugotavljanje izpostavljenosti organizmov organskim in anorganskim onesnažilom. S predlaganim projektom smo razvili novo metodo akumulacijske bioindikacije, ki bo prispevala k odkritjem novih znanstvenih spoznanj o prehajanju onesnažil iz tal v herbivore in karnivore prehrambene verige izbranih receptorskih organizmov, k pridobitvi novih relevantnih podatkov o onesnaženosti okolja ter opredelitvi, katero onesnažilo v danem okolju predstavlja največje tveganje za receptorske organizme in okolje. Hkrati ima projekt pomembno aplikativno vrednost, tako za sofinancerja raziskave (Termoelektrarna Šoštanj), ki je z izvedbo projekta pomembno prispeval k izvajanju svoje okoljske politike, kot tudi za ostale potencialne uporabnike (gospodarske družbe in družbene skupnosti), ki želijo prepoznati tveganja za okolje in za zdravje ljudi z namenom ga preprečiti oziroma kar najbolj zmanjšati. Oblikovali smo modelni pristop za ocenitev tveganje v kopenskih ekosistemih, ki ga bomo lahko uporabili za oceno tveganja v okolici točkovnih in razpršenih virov onesnaženja (v okolici odlagališč komunalnih ter nevarnih odpadkov, na drugih degradiranih območjih (Jesenice, Celjska kotlina), na agrarnih območjih, kjer se že desetletja uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, itd.).
Pomen za razvoj Slovenije
S predlaganim projektom smo prispevali k izvajanju okoljske politike sofinancerja raziskav – največje termoelektrarne v Sloveniji (TEŠ), ki je kot onesnaževalec okolja zavezan k nadzorovanju in preprečevanju onesnaženja v okolju. Pridobljeni rezultati so omogočili oceno uspešnosti izvedenih sanacijskih programov TEŠ in prispevali k oblikovanju novih. Hkrati lahko z izvedbo projekta in pridobitvijo rezultatov o okoljskem tveganju zaradi povečanih vsebnosti onesnažil v okolju prispevamo k oblikovanju okoljske politike na lokalnem, regijskem in nacionalnem nivoju tudi v drugih okoljih, kjer so potekale raziskave (npr. Zgornja Mežiška dolina). Pridobljeni rezultati so lahko osnova za ukrepanje lokalnih skupnosti in države na potencialno kritičnih območjih (npr. prispevek k uspešni sanaciji Zgornje Mežiške doline). Z izvedlo projekta smo uresničevali strateške cilje, ki so zapisani v okoljskih dokumentih države Slovenije in Evropske skupnosti (Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 108/2009 in nadlj.), Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu (Ur. l. RS, št. 2/2006), Direktiva Sveta o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanje okolja (96/61/ES), Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih (Ur. l. RS, št. 32/2004), itd.). Ker je bil dolgoročen cilj predlagane raziskave zmanjšanje onesnaževanja je izvedba projekta prispevala tudi k ohranjanju ekosistemov, biotske pestrosti in naravne dediščine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
