Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vpliv cirkulacije v široko odprtih zalivih in pomorskega prometa na transport sedimenta

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.20.00  Tehnika  Vodarstvo   

Koda Veda Področje
T220  Tehnološke vede  Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin 

Koda Veda Področje
2.11  Tehniške in tehnološke vede  Druge tehniške in tehnološke vede 
Ključne besede
cirkulacija, polzaprti bazeni, transport sedimenta, pomorski promet
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04650  dr. Oliver Bajt  Varstvo okolja  Raziskovalec  2011 - 2014  439 
2.  13407  dr. Branko Čermelj  Biologija  Raziskovalec  2011 - 2014  183 
3.  05249  dr. Jadran Faganeli  Varstvo okolja  Raziskovalec  2011 - 2014  577 
4.  18335  Janez Forte  Biologija  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  77 
5.  11600  dr. Nives Kovač  Biologija  Raziskovalec  2011 - 2014  290 
6.  18338  Tihomir Makovec    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  387 
7.  05226  dr. Vlado Malačič  Vodarstvo  Vodja  2011 - 2014  366 
8.  27504  dr. Borut Mavrič  Biologija  Raziskovalec  2011 - 2014  356 
9.  21856  dr. Marko Perkovič  Promet  Raziskovalec  2011 - 2014  637 
10.  20320  dr. Boris Petelin  Vodarstvo  Raziskovalec  2011 - 2014  128 
11.  25480  dr. Nataša Sirnik  Mehanika  Raziskovalec  2012 - 2014  26 
12.  10903  Milijan Šiško  Biologija  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  240 
13.  31481  dr. Martin Vodopivec  Biologija  Tehnični sodelavec  2011  86 
14.  12068  dr. Dušan Žagar  Mehanika  Raziskovalec  2011 - 2014  770 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.274 
2.  0600  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet  Portorož  1627015000  6.685 
3.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  25.747 
Povzetek
Klimatska cirkulacija Tržaškega zaliva (Zaliv), za katero je značilen vhodni tok v pridnenih plasteh v vseh sezonah (Malačič in Petelin 2009), je pogojena s cirkulacijo severnega Jadrana (Slika, zgoraj lega opazovanih področij) , ta pa s cirkulacijo celotnega Jadrana (Zavatarelli in Pinardi 2003). Klimatska cirkulacija Zaliva (Slika, spodaj levo) je tudi uporabljena v študiji širjenja ogrevalne vode, izpuščene iz plinskih terminalov (Malačič in sod. 2008). Klimatska, predvsem pa sinoptična cirkulacija v majhnih, široko odprtih zalivih, kot so Miljski, Koprski in Piranski zaliv, ki mejijo na Zaliv, pa še ni znana. Cirkulacija v teh široko odprtih majhnih zalivih je sicer zelo odvisna od generalne cirkulacije Zaliva, vendar sta sinoptična kot residualna (povprečje sinoptične) cirkulacija v odprtih zalivih tudi odvisna od topografije zalivov, pri čemer je pomemben tudi polmer ukrivljenosti rtov, ki zalive omejujejo (Valle-Levinson in Moraga-Opazo 2006). Širjenje sedimentov je v severnem Jadranu tako kot drugod odvisno od cirkulacije, resuspenzija pa od vertikalnega striženja pridnenih tokov in površinskih valov (Wang et al. 2007). Vendar pa so območja v notranjosti plitkih zalivov, v katerih pride do privzdigovanja sedimenta, lahko odločujoče pogojena s pomorskim prometom, na kar nakazujejo prve meritve motnosti pridnene vode v notranjosti Koprskega zaliva (Malačič et al. 2010). Manevriranje plovil lahko celo bolj vpliva na kalnost vodne mase v bližini plovnih poti, kot vplivajo površinski valovi in tokovi v neugodnih vremenskih razmerah. Raziskovalni projekt je motiviran s potrebo po vedenju kako, kje in ob katerih priložnostih ter okoljskih pogojih se širi z nikljem onesnažen sediment v Koprskem zalivu (Malačič et al. 2010), kot tudi sediment v Tržaškem zalivu, ki je z živim srebrom onesnažen predvsem v njegovi severni polovici (Covelli et al. 2001). V prvem primeru bodo spoznanja prispevala k upravljanju notranjosti Koprskega zaliva in bodo tudi opredeljevala vplive povečevanja pomorskega prometa na morski sediment ob širjenju Luke Koper, posledično tudi na pridnene organizme. V drugem primeru pa bodo spoznanja pomembno dopolnilo k čezmejni presoji vplivov plinskih terminalov na morsko okolje, kateri so v planiranju na italijanski strani. Osnova za to tiči tudi v nedavnem Sklepu Evropske komisije (C(2010) 5956 (Anon. 2010); slovenski prevod str. L 232/14), ki za Okvirno direktivo o morski strategiji opredeljuje merila in metodološke standarde na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda. V deskriptorju 7 (str. L 232/23) pa dokument obravnava, da mora biti trajna sprememba hidrografskih razmer taka, da ne škoduje morskim organizmom. Za oceno učinka človekovih dejavnosti je potreben pristop, pri katerem se obravnava vsak primer posebej z instrumenti, kot so presoja vplivov na okolje, strateška okoljska presoja in pomorsko prostorsko načrtovanje. Ti instrumenti morajo imeti elemente za oceno morebitnih vplivov na morsko okolje, vključno s čezmejnimi premisleki. Projekt bo razkril cirkulacijske značilnosti odprtih zalivov, kot so Miljski, Koprski in Piranski zaliv z dvema numeričnima modeloma z različno arhitekturo. Tako bo tudi ocenil rezidenčni čas zadrževanja vodnih mas v zalivih. Projekt bo proučil bo privzdigovanje sedimenta zaradi tokov in valov, kot tudi potovanje sedimenta po zalivih s tokovi. Predvsem pa bo opazoval privzdigovanje sedimenta zaradi pomorskega prometa s pomočjo novih instrumentalnih opazovanj in numeričnih simulacij, ki še niso bile uporabljene za ta namen.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati eksperimentalnega dela, numeričnih simulacij in analitičnih premislekov bodo z prispevali nova spoznanja na področju raziskovanja različnih vplivov ladijskega prometa na privzdigovanje morskega sedimenta in tako na obremenitev morskega okolja v plitkih vodah, kar je globalni, svetovni problem. Poleg tega bodo spoznanja aplikativnega projekta razkrila variabilnost cirkulacije široko odprtih zalivov pod različnimi vremenskimi pogoji.
Pomen za razvoj Slovenije
Izvedene so bile prve meritve porazdelitve pogostosti resuspendiranih sedimentnih zrn in hitrosti posedanja teh zrn po njihovi velikosti, kar še ni bilo opravljeno v Jadranskem morju. Ta spoznanja bodo pomembno prispevala k planiranju bodočih posegov v obalni in morski prostor, saj bomo mnogo bolje znali oceniti vplive teh posegov in širjenje resuspendiranega sedimenta po morskem vodnem telesu. Prav tako bomo s spoznanji projekta vplivali na razvojno politiko načrtovanja pomorskih prometnih dejavnosti, ki lahko privzdigujejo bolj ali manj onesnažen morski sediment. V okviru projekta je postavljena in ustrezno urejena obsežna podatkovna baza ladijskega prometa, ki bo v bodočnosti uporabna za analize vplivov prometa na okolje. Gre za vplive, ki segajo od vplivov ladijskega prometa na morsko okolje ter na varnost v pomorskem prometu, pa vse do vplivov prometa na onesnaževanje ozračja. Projekt pomembno prispeva k osveščanju tistega dela prebivalstva, ki je aktivno vpleten v pomorski promet. Piloti, ki so sodelovali na simulacijah s plovili, so se podrobneje seznanili z vplivom načina manevriranja na količino erodiranega/resuspendiranega materiala. Mnogi med njimi so po opravljenih simulacijah pokazali pripravljenost izvajati manevre (predvsem obrate plovil) tudi drugače – t.j. manj obremenjujoče za okolje. Pridobljena znanja bodo tudi uporabna tudi za morebitno utrjevanje morskega dna v območju degradiranega morskega dna, kar je običajna praksa v tujini, ki sledi poglabljanjem plovnih poti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno