Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih: geolingvistična predstavitev

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.01  Humanistika  Jezikoslovje  Raziskovanje posameznih jezikov 

Koda Veda Področje
H401  Humanistične vede  Nauk o narečjih 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
Slovenski lingvistični atlas, slovenska narečja, leksika, materialna kulturna didiščina
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  10899  dr. Vanda Babič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2014  87 
2.  32205  dr. Januška Gostenčnik  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  89 
3.  19181  dr. Tjaša Jakop  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2014  324 
4.  10288  dr. Carmen Kenda-Jež  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2014  284 
5.  29391  dr. Mojca Kumin Horvat  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2014  178 
6.  08100  dr. Irena Orel  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2014  312 
7.  25040  Peter Pehani    Tehnični sodelavec  2011 - 2013  96 
8.  05799  dr. Vera Smole  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2014  494 
9.  23441  dr. Matej Šekli  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2014  396 
10.  10353  dr. Jožica Škofic  Jezikoslovje  Vodja projekta/programa  2011 - 2014  619 
11.  23555  dr. Jernej Vičič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2014  162 
12.  07635  dr. Peter Weiss  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2014  687 
13.  20690  dr. Danila Zuljan Kumar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2014  419 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.513 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Triletni raziskovalni projekt bo zajemal snemanje in zapisovanje narečnega gradiva na terenu, zlasti na robu slovenskega jezikovnega in nacionalnega prostora v zamejstvu, gradivsko in tehnično dopolnjevanje interaktivne podatkovne baze, jezikoslovno analizo in geolingvistično predstavitev slovenskega narečnega besedja s področja »kmečka materialna in kulturna dediščina, tj. samostalniki in glagoli, ki poimenujejo prostore in opremo v slovenski kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila« v obsegu, določenem z vprašalnico SLA, tj. okrog 170 komentiranih vprašanj in okrog 120 leksično-besedotvornih kart. Gre za besedje, ki skupaj s spreminjajočim se materialnim in duhovnim svetom slovenskega kmečkega človeka izginja iz živega besednjaka sodobnega slovenskega jezika, zato je njegova predstavitev in jezikoslovna analiza še toliko bolj pomembna – ne le za slovensko, ampak tudi za slovansko in evropsko jezikoslovje, pa tudi za antropološke in etnološke raziskave slovenskega nacionalnega prostora. Besedje, ki se že od začetka 50-ih let 20. stoletja zbira za SLA, ki zajema 413 krajevnih govorov v Sloveniji in zamejstvu (nekatere zapise bo za ta del vprašalnice še treba preveriti in dopolniti, kar tudi zaradi demografske ogroženosti zlasti v nekaterih obrobnih pokrajinah in zaradi manjšanja števila avtohtonih narečnih govorcev ne bo lahko), bo iz listkovne in zvezkovne kartoteke s pomočjo vnašalnega sistema ZRCola preneseno v elektronsko bazo podatkov SlovarRed, s pomočjo geografskih informacijskih sistemov (GIS) pa bo omogočena njegova predstavitev na jezikovnih kartah. GIS bo treba v tem času dopolniti tudi s podatki o obsegu posameznih krajevnih govorov, torej z omejitvijo t. i. poligonov, ki bodo določeni s tehnikami izdelave inovativnih spremenljivk, ki opisujejo možne razmejitve ob upoštevanju geografskih kriterijev ter zbirke podatkov naselij v Sloveniji. Natančen izpis narečnega gradiva v slovenski narečni transkripciji in njegova opremljenost s slikovnim in zvočnim gradivom v podatkovni bazi bosta skupaj s strokovno literaturo osnova za morfonološko analizo gradiva, ki je za slovenska narečja zaradi raznorodnih fonetičnih razvojev lahko zelo zapletena, saj ima vsaka fonetična poenostavitev, potrebna za kartografiranje, ob strogem upoštevanju fonetičnih zakonitosti vsakega krajevnega govora lahko različna časovna izhodišča: poznopraslovansko, končno skupnoslovensko ali sočasno knjižno. Cilj raziskave je izid drugega zvezka SLA, ob tem pa nadaljnji razvoj ustreznih orodij in metod za zapis, analizo in geolingvistično predstavitev narečnega gradiva. Posredni, dolgoročnejši cilj raziskave je ob tem tudi raziskovanje razvoja slovenskega jezika v času in prostoru ter njegove diastratične in diatopične raznolikosti, za razumevanje meja med slovenskim in sosednjimi jeziki in njihovimi različki pa je pomembno tudi ugotavljanje kopičenja izoglos, ki označujejo meje med posameznimi razvoji. Raziskava bo nadaljevanje projekta Besedje iz pomenskega polja "človek" v slovenskih narečjih – geolingvistična predstavitev (izid 1. zvezka SLA), hkrati pa njegova nadgradnja z usklajenim načinom digitalizacije narečnega gradiva, njegove analize, komentiranja in geolingvističnega prikaza na jezikovnih kartah. Izviren (in v slovenskem jezikoslovju še ne izveden) pa bo tudi interaktivni (prostorski) prikaz narečnih podatkov (z objavo na zgoščenki in spletu).
Pomen za razvoj znanosti
Te dialektološke raziskave so pomembne tako za slovensko kot slovansko in širšo evropsko dialektologijo (kar vključuje tudi sodelovanje v mednarodnih projektih Slovanski in Evropski lingvistični atlas), povezujejo pa se tudi z drugimi jezikoslovnimi (npr. etimologija, sociolingvistika, zgodovina knjižnega jezika) in nejezikoslovnimi disciplinami (zlasti etnologijo in zgodovino). Te rezultate dialektoloških raziskav lahko uporabljajo kot gradivo za nadaljnje ožje strokovno usmerjene raziskave ali za neposredno/posredno primerjavo z rezultati svojih raziskav ter tako multidisciplinarno znanstveno obravnavo in ohranjanje nacionalne naravne in kulturne dediščine. V projektu dopolnjena zbirka za SLA je namreč kljub pomanjkljivostim najbogatejša zbirka narečnega gradiva s celotnega zemljepisnega področja slovenskega jezika in tako pomemben vir domačim in tujim raziskovalcem pri osvetljevanju zgodovine slovenskega jezika, zaradi zemljepisno obrobnega položaja slovenskega jezika in posledične arhaičnosti pa tudi izjemno bogat vir za etimološke, primerjalne in kontrastivne raziskave slovanskih jezikov in celotne indoevropske jezikovne skupine. Ker še nimamo vseslovenskega narečnega slovarja, bo atlas s svojimi indeksi posredno uporaben tudi kot zbirka besed/leksemov za izbrano pomensko polje, kar se ujema s prvotno Ramovševo predstavo o atlasu kot »nekakšnem slovarju, ki ni abecedno, ampak zemljepisno urejen«. Poudariti je treba tako nacionalni kot internacionalni pomen izdelave oz. objave Slovenskega lingvističnega atlasa v celoti, saj ima svoj jezikovni atlas že večina evropskih, torej tudi slovanskih jezikov, med južnimi Slovani pa je zaenkrat slovenska geolingvistika še v prednosti, čeprav tudi druga jezikoslovna raziskovalna središča pospešeno pripravljajo svoje nacionalne jezikovne atlase (hrvaškega, bosanskega, srbskega, makedonskega).
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskav so zanimivi ne le za strokovno javnost, ampak tudi za laične uporabnike, ki jih zanima življenje in raba narečnega besedja, ki skupaj s predmetnostjo, ki izginja zaradi spreminjajočega se sveta, tone v pozabo in ga poznajo le še najstarejši narečni govorci (zlasti na podeželju). Zaradi vpliva knjižnega jezika se raba krajevnih govorov spreminja, ponekod prihaja do konvergentnega razvoja oz. narečja dobivajo ne le drugačno podobo, ampak tudi drugačno vlogo v vsakdanjem življenju, kot so jo imela nekoč. Kartografska predstavitev narečnih besed s strokovnim komentarjem narečno besedje plastično približa tudi nestrokovnim uporabnikom in nenarečnim govorcem, s kartami (tudi prosto dostopnimi na spletu) je pri šolskem pouku o slovenskem jeziku in nacionalni kulturni dediščini na vseh stopnjah izobraževanja mogoče bolj nazorno predstaviti slovenska narečja ter kulturno in naravno okolje, ki ga ubesedujejo. Že pregovorna narečna pisanost slovenskega jezika je tako bolj razumljiva tudi tujcem (tudi turistom, poslovnežem ipd.). Rezultati raziskave so zato zanimivi tudi za promocijo v kulturnem turizmu (torej tudi v nacionalnem gospodarstvu) in pri delu različnih društev, ki se trudijo ohranjati lokalno kulturno dediščino in s tem lokalno, regionalno in nacionalno identiteto. Rezultati raziskav bodo izredno pomembni za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, identitete in samobitnosti, saj se zaradi vedno večje komunikacijske pretočnosti slovenskega prostora, globalizacije in sodobnega načina življenja narečja relativno hitro spreminjajo na vseh jezikovnih ravninah, posebno tudi na besedni – besede izginjajo skupaj s predmetnostjo in dejavnostmi, ki jih poimenujejo, ali se nadomeščajo z izposojenkami iz različnih jezikov v stiku, vedno večji vpliv ima tudi knjižni jezik medijev, šole itd. Ob tem velja posebej poudariti, da tudi Evropska unija posebej podpira ohranjanje in razvoj nacionalnih jezikov, zlasti tistih z manjšim številom govorcev, in slovenščina s svojo narečno razdrobljenostjo in različno državno pripadnostjo govorcev je gotovo eden od njih – pri tem pa niti ni uradno priznani manjšinski jezik v vseh sosednjih državah, kjer živijo njeni (tudi narečni) govorci. Poseben položaj in s tem tudi raziskovalno vrednost pa daje slovenskemu jeziku in njegovim narečjem tudi njihov geografski položaj na stiku skrajne (jugozahodno) slovanske, romanske in germanske jezikovne skupine. Ker se je gradivo za to raziskavo zbiralo vso drugo polovico dvajsetega stoletja in se dopolnjevalo tudi še v 21. stoletju, pomeni njegov zapis, analiza in predstavitev javnosti tudi možnost, da se ohrani vsaj del te kulturne, tj. jezikovne dediščine, in s tem poveča možnost za ohranjanje nacionalne identitete – zlasti na robu slovenskega jezikovnega prostora, tj. tudi v vseh sosednjih državah. Znano je, da so zlasti zamejci in izseljenci zaradi manjših stikov z matično domovino in jezikom izgubili tudi stik z razvojem maternega jezika, v svojem govoru/idiolektu pa pogosto ohranili (razvojno) starejšo obliko domačega krajevnega govora – atlas bo tako tudi zanje pomembna pomoč pri ohranjanju kulturne in nacionalne identitete kljub neznanju/neaktivni rabi slovenskega knjižnega jezika. Atlas bo lahko pomembno pripomogel k dokumentiranju in ohranjanju nacionalne in jezikovne identitete zlasti na demografsko ogroženih območjih na slovenskem geografskem "robu", npr. na Hrvaškem, kjer tovrstne jezikovne raziskave kljub naglemu izumiranju avtohtonih govorov sploh še niso bile izvedene.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno