Projekti / Programi
Povečanje učinkovitosti in aplikativnosti preučevanja naravnih nesreč s sodobnimi metodami
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.01 |
Humanistika |
Geografija |
Fizična geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| P005 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geologija, fizična geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
geografija, fizična geografija, geomorfologija, aplikativna geografija, inženirska geografija, geografija naravnih nesreč, geografski informacijski sistemi, modeliranje naravnih procesov, geomorfni procesi, geomorfološke naravne nesreče, sodobne metode
Raziskovalci (17)
Organizacije (2)
Povzetek
Številni državni dokumenti omenjajo naravne nesreče in predvidevajo ukrepe in varstvo pred njimi, a se predvsem preventivni ukrepi v praksi le redko izvajajo. Eden od razlogov za to je pomanjkanje ustreznih metodologij za hitro in učinkovito izvajanje preventive.
V predlaganem projektu bomo za področje geomorfoloških naravnih nesreč (zemeljski plazovi, skalni podori, drobirski tokovi, erozija) izdelali ustrezne metodološke rešitve in na podlagi teh naredili tudi kartografske podlage (zemljevide ogroženosti), ki bodo lahko prispevale k udejanjanju preventivnih ukrepov, kot jih predvideva zakonodaja (glej Zakon o vodah). Geomorfološke naravne nesreče imajo namreč velik vpliv na družbo, a so prepogosto spregledane (razen za kratek čas, ko se zgodi kakšna tovrstna nesreča). Rezultati bodo zato pripomogli k večjemu razumevanju geomorfnih procesov, uporabni pa bodo predvsem pri prostorskem načrtovanju, strategijah prostorskega in ekonomskega razvoja ter v prometu, saj bo na podlagi zemljevidov ogroženosti mogoče oceniti, kateri geomorfni procesi so problematični na določenih območjih, in zagotoviti večjo varnost pred njimi.
Pri projektu bomo združili poznavanje področij geomorfnih procesov in okoljske zgodovine s poznavanjem geografskih informacijskih sistemov (GIS). Poznavanje geomorfnih procesov je nujno za razumevanje nastanka in dinamike geomorfoloških naravnih nesreč, poznavanje okoljske zgodovine je nujno za razumevanje, da so naravne nesreče v pokrajini stalnica, poznavanje GIS pa je nujno za njihovo učinkovito modeliranje. Združitev omenjenih področij bo omogočila izdelavo metodologij, s katerimi bomo na državnem in pokrajinskem nivoju določili območja, na katerih je večja možnost za nastanek določene geomorfološke naravne nesreče.
Na začetku projekta bomo preverili uporabnost obstoječih tujih metod za slovenske naravne razmere. Te ne bomo le prenesli v naše okolje, pač pa jih bomo ustrezno prilagodili, saj se je v preteklosti tuje modele prepogosto nekritično prenašalo v naše okolje (predvsem to velja za modeliranje erozijskih procesov). Vzporedno bomo razvijali tudi lastne metode (modele), ki bodo temeljile na našem poznavanju področja. V preteklosti smo že razvijali tovrstne modele (glej: ZORN, M., KOMAC, B.: Deterministično modeliranje ogroženosti zaradi zemeljskih plazov in skalnih podorov. Acta geogr. Slov., 2004, 44-2, str. 53-100 [COBISS.SI-ID 23324461]).
Sledila bo izdelava državnih in regionalnih zemljevidov ogroženosti za posamezne geomorfološke naravne nesreče, pa tudi skupna ocena ogroženosti. Osnova za izdelavo zemljevidov s pomočjo GIS bodo najbolj natančni in georeferencirani podatkovni sloji z naravno- in družbenogeografskimi prvinami pokrajine. Na podlagi tako izdelanih zemljevidov bomo izbrali najbolj problematična območja, predvsem takšna z zgostitvami prebivalstva ter infrastrukture, za katera bomo nato izdelali zemljevide ogroženosti v večjih merilih. Na manjših območjih bo mogoče na terenu preučevati posamezne pretekle, obstoječe ali potencialne geomorfne dogodke. S tem bo projekt prispeval tudi k večjemu poznavanju geomorfnih procesov samih. To bo v sklepni fazi projekta pomagalo pri končni izdelavi čim bolj učinkovitih in aplikativnih metod za preučevanje geomorfoloških naravnih nesreč.
Rezultati projekta bodo uporabni tako za prostorske načrtovalce, urbanistične planerje, gradbenike in krajinske arhitekte, kot tudi za različne državne, regionalne in lokalne ustanove, ki se ukvarjajo s planiranjem, kmetijstvom, gozdarstvom ali naravno dediščino. Rezultati pa bodo uporabni tudi za samo geografijo oziroma geomorfologijo, saj bo projekt obravnaval enega njunih osnovnih temeljev, t. j. poznavanja geomorfnih procesov.
Pomen za razvoj znanosti
S projektom smo: - preučevali izbrane naravne procese (predvsem hidro-geomorfne procese oziroma hidro-geomorfološke naravne nesreče), ki jih še dolgo (morda nikoli) ne bomo povsem razumeli; s podrobnim obravnavanjem le-teh, je projekt dodal svoj košček v mozaiku njihovega razumevanja, - nadgradili vedenje o zakonitostih součinkovanja med naravnimi sestavinami pokrajine, - iskali nove metodološke rešitve in modele, - obudili znanstveno razpravo o pomenu naravnih nesreč pri preučevanju pokrajine, - inovativno uporabili geografske informacijske sisteme, - združevali znanja različnih strok in krepili interdisciplinarnost, - krepili pomen geografije kot aplikativne vede, - dvigali pomen fizične geografije, geomorfologije in geografije naravnih nesreč, - povečevali učinkovitost in aplikativnost geografskih informacijskih sistemov, - uvajali v geografijo nove metodološke rešitve in modele, - krepili pomen terenskega dela, kot ključnega člena pri preverjanju rezultatov kvantitativnih analiz, - krepili željo po razvoju t.i. inženirske geografije, katere izsledki bi po Vrišerju (2007) bili uporabni v vsakdanjem praktičnem življenju ali pri načrtovanju družbenega razvoja, - rezultate projekta, na primer zemljevide ogroženosti/nevarnosti, smo pripravili v obliki, da bodo lahko znanstveni vir za nove raziskave na tem področju. Rezultati projekta so pomembni tako za geografijo kot sorodne znanosti na temeljnih in aplikativnih področjih ter kmetijstvo, regionalno in prostorsko planiranje, urbanistično planiranje, gradbeništvo, krajinsko arhitekturo, ter ne nazadnje za ohranjanje dediščine.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta so uporabni na več področjih, na primer: - pri oblikovanju državnih, regionalnih in občinskih ukrepov za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja z vidika naravnih nesreč, - pri izdelavi Občinskih prostorskih načrtov in Občinskih podrobnejših prostorskih načrtov, - pri posegih pristojnih ustanov v prostor, - pri varovanju naravne in kulturne dediščine, - pri dojemanju pomena naravnih nesreč kot oblikovalca pokrajine, - pri pripravi geografskih in drugih učbenikov na vseh stopnjah izobraževanja, - pri spreminjanju vrednostnega dojemanja naravnih nesreč s pokrajinsko-ekološkega vidika, - za varovanje življenj. Posledica premajhnega upoštevanja naravnih nesreč pri načrtovanju rabe prostora v Republiki Sloveniji je namreč dejstvo, da nekatera območja le-te (pre)pogosto prizadenejo. Z upoštevanjem hidro-geomorfnih procesov pri načrtovanju rabe prostora bi se lahko izognili pogosto ogrožajočemu stiku človekovih dejavnosti in naravnih procesov. Z zmanjšanjem naravnih nesreč in škode, ki jo te povzročajo, bi povečali konkurenčnost gospodarstva, saj ne bi bilo izpadov proizvodnje, prekinitev prometnih poti, uničene infrastrukture, prihranili pa bi tudi denar namenjen odpravi škode po nesrečah, ki bi ga lahko v družbi in gospodarstvu uporabili koristneje. Ne smemo pa pozabiti najpomembnejšega pomena za družbo, t. j. varnost prebivalcev. To pa je povezano s kakovostjo življenja, ki ga omenjajo evropske direktive. Rezultati projekta so tako uporabni za prostorske načrtovalce, urbanistične planerje, gradbenike in krajinske arhitekte, kot tudi za različne državne, regionalne in lokalne ustanove, ki se ukvarjajo s planiranjem, kmetijstvom, gozdarstvom ali dediščino.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
