Projekti / Programi
Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
Koda |
Veda |
Področje |
H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
Koda |
Veda |
Področje |
6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
kulturna dediščina, umetnostna zgodovina, likovna umetnost, javni spomeniki, urbanizem, prostor, naročništvo, recepcija, Maribor
Raziskovalci (13)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
33885 |
Nejc Bernik |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2014 |
29 |
2. |
12585 |
dr. Marjeta Ciglenečki |
Humanistika |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
1.009 |
3. |
33608 |
Mitja Gradišnik |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
32 |
4. |
11064 |
dr. Marjan Heričko |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
902 |
5. |
33218 |
dr. Renata Komić Marn |
Umetnostna zgodovina |
Tehnični sodelavec |
2011 - 2014 |
127 |
6. |
28435 |
dr. Tina Košak |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
169 |
7. |
29697 |
Kristjan Košič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2011 |
45 |
8. |
02480 |
dr. Anica Lavrič |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
269 |
9. |
29394 |
dr. Franci Lazarini |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
256 |
10. |
15690 |
dr. Barbara Murovec |
Umetnostna zgodovina |
Vodja |
2011 - 2014 |
371 |
11. |
32202 |
dr. Tina Potočnik |
Arhitektura in oblikovanje |
Mladi raziskovalec |
2011 - 2013 |
70 |
12. |
05001 |
dr. Blaž Resman |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
234 |
13. |
31715 |
dr. Polonca Vidmar |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
390 |
Organizacije (3)
Povzetek
Projekt je aplikativna raziskava, ki se bo posvetila umetnostnozgodovinskemu preučevanju Maribora, drugega največjega mesta Slovenije in prestolnice slovenske Štajerske, in sicer na način, da bo del temeljnih raziskav sproti predstavljen v uporabni obliki najširši zainteresirani javnosti na spletnem portalu, delavnicah in predavanjih. Sodelovanje s prebivalci Maribora, študenti in turisti bo vzpostavljeno skozi ves čas trajanja projekta. Odmevnost in povezanost s kulturo mesta bo še posebej poudarjena leta 2012, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture, dosežki projekta pa bodo naravnani na trajno vključevanje humanistične dediščine v razvoj mesta. Z različnimi metodološkimi pristopi, ki se vežejo na razvoj prostora skozi čas, na umetnostno topografijo, na javne spomenike in na umetnostne institucije in osebnosti, ki so v preteklosti in še vedno predstavljajo umetnostno dediščino Maribora, bo v projektu preučena umetnost v mestu zlasti skozi družbeno-prostorski, naročniški in recepcijski vidik. Kako se torej v urbanistični podobi Maribora, posameznih umetnostnih spomenikih in zbirkah odraža družbeno-zgodovinska vloga tega prostora, s posebnim ozirom na naročniško strukturo, zahteve umetnostnega trga in današnje razumevanje likovne umetnosti v mestu. Delo na projektu bo vključevalo zbiranje, analizo in komparacijo gradiva, arhivske in terenske raziskave, dokumentacijo umetnostnih spomenikov, primerjalne raziskave v umetnostnozgodovinskih knjižnicah, pisanje izvirnih znanstvenih razprav, strokovnih besedil, vodnika po Mariboru in priprave znanstvene konference. Med ključnimi spomeniki, ki se jih bodo lotili raziskovalci projektne skupine, so ob stolnici s Slomškovim trgom jezuitska cerkev sv. Alojzija, minoritski samostan, kužno znamenje na Glavnem trgu in Rotovž. Z naročniškega vidika bodo raziskani različni cerkveni redovi, ki so in še vedno delujejo v mestu, posebna pozornost bo posvečena lavantinskim škofom (zlasti Mihaelu Napotniku (1889–1922) ter portretom stalne zbirki mariborskega škofijskega dvorca na Betnavi), plemiškim in meščanskim naročnikom (med drugim zbirki grofov Herberstein, ki je v svojem jedru nastala v drugi polovici 17. stoletja, hranjena pa je v mariborskem Pokrajinskem muzeju, in rodbini Goedel-Lannoy). Med javnimi spomeniki bo posebna pozornost namenjena tistim skulpturam, ki so nastale v okviru kiparskega simpozija Forma viva, pa tudi drugim, povezanim z zgodovinskimi osebnostmi, kot sta cesar Franc Jožef in Rudolf Maister. V zvezi s funkcijo umetniških del, ki je tesno povezana z nameni in cilji naročnikov in je bila ves čas tako v službi religije, reprezentance oz. prestiža in identitete kot tudi cerkvene in svetne politike, bo izpostavljeno vprašanje likovne kvalitete. Umetnostni spomeniki pa obravnavani v širšem prostorskem kontekstu. Natančneje bo obdelan čas povečane gradbene dejavnosti v Mariboru od srede 19. stoletja dalje (po eni strani v okviru sakralnih naročil, po drugi z vidika stanovanjske, javno-upravne in urbanistične problematike), ki ga obvladujejo historistični slogi, raziskave 20. stoletja pa bodo osredotočene na moderno arhitekturo in urbanistično ureditev Maribora s posebnim poudarkom na delavski arhitekturi, ki je v Mariboru dosegla visok nivo. V Mariboru, ki je bil v 20. stoletju gospodarsko središče, so imeli likovna umetnost ter njeni protagonisti in raziskovalci precej drugačno vlogo kot v formalnih prestolnicah, kot sta na primer Gradec in Ljubljana. Projekt bo po eni strani poglobil, razširil in povezal dosedanje parcialne relevantne izsledke, po drugi pa bo zastavil raziskave še neobdelanih tem, da bi zapolnil vrzeli in tako omogočil dovolj celovit vpogled v značaj, smoter in družbeno dinamiko umetnosti v prostoru mesta Maribor.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je pomembno prispeval k razvoju visokega šolstva na področju umetnostne zgodovine v Mariboru, k razumevanju likovne umetnosti, arhitekture in urbanizma med študenti, prebivalci in vsemi zainteresiranimi za (kulturno) zgodovino in razvoj mesta. Pomemben je tudi za varovanje in ohranjanje mariborske dediščine. S portalom www.mariborart.si je bila ustvarjena podatkovna zbirka, ki trajno prispeva h kulturnemu in turističnemu razvoju mesta. S štirimi strokovnimi monografijami (Umetnine v žepu) je bila močno obogatena tudi založniška ponudba o slovenski likovni umetnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje likovne umetnosti, arhitekture in urbanizma Maribora kot štajerske prestolnice je bilo v preteklosti zelo zapostavljeno v primerjavi z raziskavami Ljubljane. Projekt je prinesel odločilen impulz za poglobljeno preučevanje mesta in njegovih spomenikov. Sistematično delo v arhivih, na terenu, primerjalne analize in druge raziskave so dale številna nova spoznanja o posameznih spomenikih, likovnih delih, arhitekturi in urbanizmu Maribora, ki so bila objavljena v obliki izvirnih znanstvenih člankov. Ugotovitve in spoznanja, ki so bili predstavljeni na znanstvenem simpoziju leta 2014, pa bodo objavljeni v letu 2015, ko se projekt formalno izteče.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si