Projekti / Programi
Model remediacije vrtnih tal v Zgornji Mežiški dolini
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T270 |
Tehnološke vede |
Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
model remediacije tal, naseljeno območje, pranje tal, onesnaženost tal, težke kovine
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
25506 |
dr. Neža Finžgar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2011 - 2013 |
86 |
Organizacije (1)
Povzetek
Po podatkih Evropske okoljske agencije je bilo v EU 300 000 področij označenih kot zanesljivo ali potencialno onesnažena, a predvidevajo, da skupno število onesnaženih območij dosega število 1.5 milijonov. Za preprečevanje vnosa škodljivih snovi v organizme in s tem zmanjšanje vpliva na zdravje ljudi je potrebno onesnažena območja sanirati. Med sanacijske ukrepe sodi tudi remediacija tal. Nobena od obstoječih industrijsko razvitih remediacijskih tehnologij ni primerna za sanacijo s kovinami močno onesnaženih karbonatnih tal Zg. Mežiške doline, ki so bogata z organsko snovjo.
Mežiška dolina je bila več kot 300 let izpostavljena aktivnemu rudarjenju s Pb rudo. Tla, vključno s področji namenjenimi kmetijstvu, v Mežiški dolini so onesnažena predvsem s Pb, a tudi s Zn, As in Cd. Večina onesnaženih tal je v občini Črna, kjer so predelovalnico svinca zaprli šele pred dvema desetletjema. Zelenjavni in rekreaciji namenjeni vrtovi so predmet trenutnega projekta remediacije tal.
Nova inovativna tehnologija pranja s kovinami močno onesnaženih tal je razvita v laboratorijskem merilu (Finžgar in Leštan, 2008; Poceicha in Leštan, 2010; Voglar in Leštan, 2010). Kovine se ex situ iz tal odstranijo v postopku pranja z vodno raztopino liganda etilendiamin tetraocetne kisline (EDTA), nastali kompleksi kovin z EDTA se iz pralne raztopine odstranijo z elektrokemijskimi postopki. Tehnologija omogoča reciklažo procesne tehnologije in tudi EDTA. Tla so po remediaciji ponovno uporabna kot rastlinski substrat.
V onesnaženih urbanih naseljih so prebivalci, predvsem otroci, v neposrednem stiku s tlemi. Pri načrtovanju remediacije urbanih talnih površin je potrebno upoštevati drobno razparceliranost/lastništvo, nehomogenost zemlje zaradi raznolikosti rabe in obdelave tal, neenakomerno onesnaženost in pritisk na območju živečih prebivalcev.
Namen predlaganega projekta je optimizirati tehnologijo remediacije s kovinami onesnaženih tal v urbanem okolju za uporabo v industrijskem merilu ter izdelati ekološko, ekonomsko in socialno vzdržen načrt remediacije vrtov Zg. Mežiške doline. Za dosego cilja bomo izvedli sledeče raziskave: klasificirali bomo tla Zg. Mežiške doline, optimizirali ekstrakcijski postopek na izbranih tipih tal, izvedli remediacijo tal v pilotnem merilu s tehnologijo recikliranja procesne vode in tehnologijo recikliranja EDTA in procesnih vod, določili biodosegljivosti Pb, Zn, Cd in As v 2-4 tipih tal po remediaciji z optimiziranima tehnologijama, ter ocenili stroške in socialno sprejemljivost postopka remediacije tal.
Pomen za razvoj znanosti
Onesnaženost tal s kovinami je razširjen svetovni problem. S kovinami močno onesnažena tla predstavljajo tveganje za ljudi in okolje, zato jih je potrebno očistiti. Posebno pozornost je treba nameniti onesnaženim območjem v okolici domov in v predelih goste naselitve. V strokovnih, znanstvenih člankih, najdemo podatke o področjih, ki smo jih raziskovali v okviru projekta: - Nove tehnologije remediacije, ki omogočajo odstranjevanje kovin iz onesnaženih tal. - Izvedba tehnologije remediacije tal v pilotnem merilu. - Umeščanje remediacije tal v ostale ukrepe sanacije onesnaženih območij. - Socialni sprejetosti novih tehnologij remediacije tal prebivalcev onesnaženih območij. Nova inovativna tehnologija pranja s kovinami močno onesnaženih tal je razvita v pilotnem merilu. Kovine se iz tal odstranijo ex situ v postopku pranja z vodno raztopino liganda etilendiamin tetraocetne kisline (EDTA). Nastali kompleksi kovin z EDTA se iz pralne raztopine odstranijo z elektrokemijskimi postopki. Tehnologija omogoča reciklažo procesne vode in tudi EDTA. Tla so po remediaciji ponovno uporabna kot rastlinski substrat. Tehnologija, ki smo jo predlagali v projektu, je edina, ki omogoča odstranjevanje kovin iz močno onesnaženih tal, bogatih z organsko snovjo in nastalih na karbonatni podlagi. Izdelava celotnega modela remediacije tal na naseljenem/urbanem območju, od ocene volumna onesnaženih tal za remediacije do vračanja remediranih tal v okolje, je nujno potreben korak za izvedbo sanacije z novo tehnologijo. Nove tehnologije remediacije tal bodo omogočile uresničevanje Strategije o varstvu tal, ki državam članicam EU nalaga remediacije vseh onesnaženih območij, kjer onesnaženost vpliva na zdravje ljudi in okolja Rezultati so doprinesli k razvoju znanosti in stroke s področja tehnologij remediacije zemlje.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji je več onesnaženih območij. Onesnaženost tal s Pb, Zn in Cd v Zg. Mežiški dolini je najbolj znana in dobro dokumentirana, vendar na žalost letno odkrivamo nova območja onesnaženosti: tla onesnažena s Cd v okolici Jesenic (metalurška industrija), s Pb onesnažena tla v Litiji (rudnik in topilnica Pb), številni s Cu onesnaženi vinogradi na Primorskem, s Pb onesnažena tla v večjih mestih v Sloveniji (npr. Ljubljana, Domžale) zaradi prometa, industrijsko območje stare cinkarne v Celju itd. Po podatkih Evropske okoljske agencije je v Evropi 80.000 s kovinami onesnaženih območij. Rezultati projekta bodo omogočili sanacijo s kovinami onesnaženih tal omenjenih območij. Remediacija onesnaženih tal je eden od ukrepov sanacije onesnaženega okolja. Remediacija je bistven ukrep, ker tla, po končanem industrijskem onesnaževanju, predstavljajo vir v katerega se kovine sproščajo v bivalno okolje ljudi. Remediacija tal je bistvena za vzpostavitev zdravega življenskega okolja, ki je ustavna pravica ljudi. Remediacja je pomembna tudi za trajnostni razvoj. Površina primernih kmetijskih tal se lahko zmanjša zaradi bolj striktnega upoštevanja okoljske zakonodaje, ki omejuje kmetijsko pridelavo na onesnaženih tleh. Že sedaj namreč nacionalne in potrošniške organizacije v Sloveniji ne priznavajo možnost organsko/ ekološko pridelane hrane (ki je ena od ključnih orientacij Slovenskega kmetijstva) na tleh prekomerno obremenjenih s težkimi kovinami. Razvitih je le nekaj tehnologij remediacije s kovinami onesnaženih tal, ki se dejansko uporabljajo v industrijskem merilu. Mnoge od njih so primerne za specifična območja oz lastnosti tal, prenekatere pa so celo okoljsko sporne. Nobena od obstoječih tehnologij pa ni primerna za odstranitev kovin iz tal Zg. Mežiške doline. V okviru projekta izdelani model remediacije onesnaženih tal prijavlja gospodarski subjekt, ki bo rezultate raziskav uporabil pri gospodarskih dejavnostih. Tako imajo do sedaj pridobljeni rezultati težo na področju družbeno-ekonomskega razvoja Slovenije in so usklajeni s strateškimi cilji razvojnih prioritet, kot je zapisano v Strategiji razvoja Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
