Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Možnosti skupne uporabe lidarja in arhivskih nemerskih posnetkov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.17.00  Tehnika  Geodezija   

Koda Veda Področje
T181  Tehnološke vede  Daljinsko zaznavanje 

Koda Veda Področje
2.11  Tehniške in tehnološke vede  Druge tehniške in tehnološke vede 
Ključne besede
lidar, laser scanning, bližjeslikovna fotogrametrija, natančnost, točnost, arhivske nemerske fotografije, kalibracija fotografij
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  23564  dr. Mihaela Triglav Čekada  Geodezija  Vodja  2011 - 2013  331 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0246  Geodetski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051649000  1.910 
Povzetek
V različnih arhivih na svetu je shranjenih ogromno starih nemerskih posnetkov, ki bi jih lahko uporabili pri raziskavah starih topografskih pojavov: pri vzrokih in potekih naravnih nesreč (npr. poplav ali plazov), pri spremljanju kulturne dediščine (npr. razvoj naselij ali spremembe zaščitenih starih mestnih jeder) in pri preučevanju naravne dediščine (npr. izginjanje ledenikov, spremembe geomorfologije sotesk). Trenutno razpoložljive metode za obdelavo arhivskih nemerskih posnetkov, z namenom merskega izvrednotenja, ne dajo zelo natančnih končnih rezultatov. Namen tega projekta je razviti novo metodo kombinirane uporabe lidarskih podatkov (zračno lasersko skeniranje) in arhivskih nemerskih podatkov z namenom merskega izvrednotenja iz arhivskih posnetkov. Zato sem v projektu postavila naslednjo raziskovalno hipotezo: »Lidarske podatke in arhivske nemerske posnetke je možno skupaj obdelati in s tem povečati natančnost pridobivanja podatkov iz arhivskih nemerskih posnetkov.«   Da bomo lahko vnaprej preverili, kako natančne merske rezultate lahko pričakujemo iz uporabe kombiniranega seta podatkov lidar in arhivskih nemerskih fotografij, bom v projektu najprej analitično izpeljala poenostavljeni model natančnosti takšnega izvrednotenja. Razvila ga bom iz modela natančnosti lidarskih meritev, modela natančnosti mobilnih snemalnih sistemov in modela natančnosti obdelave arhivskih nemerskih posnetkov. Ta poenostavljeni model natančnosti skupne uporabe lidarja in arhivskih nemerskih posnetkov v merske namene bo omogočal a-priori oceno natančnosti takšnega izvrednotenja podtakov. A-priori ocena natančnosti nam bo omogočila enostavnejše odločanje, kakšen tip lidarskih podatkov in kakšen tip arhivskih nemerskih posnetkov potrebujemo za določene primere preučevanja topografij, ki smo jih našteli že v začetku.   Za preverbo teoretično izpeljanega analitičnega modela natančnosti skupne uporabe lidarja in arhivskih nemerskih posnetkov bom rezultate modela preverila z rezultati obdelave pravih testnih primerov. Prave testne primere bom uporabila tudi za preverbo vseh postopkov merskega izvrednotenja na osnovi lidarja in arhivskih posnetkov. Izvedla bom tudi kontrolne terenske meritve, s katerimi bom preverila natančnost prej izvednotenih 2D ali 3D-podatkov testnih primerov. Kontrolne terenske meritve bom uporabila tudi za izračun koeficienta korelacije med analitičnim poenostavljenim modelom natančnosti skupne uporabe lidarskih podatkov in arhivskih nemerskih posnetkov na eni strani in testnimi rezultati na drugi.   Podoktorski projekt je razdeljen na naslednje faze: Študija in analiza relevantnih virov o lidarju, mobilnih snemalnih sistemih in arhivskih posnetkih Analitična izpeljava poenostavljenega modela napak skupne uporabe lidarja in arhivskih posnetkov Določitev testnih primerov in testnih podatkov Obdelava testnih podatkov Kontrolne terenske meritve Disiminacija rezultatov projekta   V zadnji fazi projekta bom napisala priporočila za skupno uporabo lidarskih podatkov in arhivskih nemerskih posnetkov ter različne strokovne in znanstvene članke. Priporočila ter članki bodo na razpolago različnim raziskovalnim inštutucijam v Sloveniji in tujini, ki bi lahko uporabljale skupen set lidarskih in arhivskih nemerskih posnetkov.
Pomen za razvoj znanosti
S projektom sem: - uvedla možnost obdelave nemerskih posnetkov, ki jih lahko pridobimo od različnih prostovoljcev ob pojavu poplav (kolaborativni posnetki, ki jih lahko štejemo med prostovoljne geografske podatke). - izvedla sem primerjavo tako dobljenih rezultatov iz kolaborativnih posnetkov z rezultati, ki jih dobimo ob uporabi klasičnih tehnik daljinskega zaznavanja (satelitski posnetki) - uvedla možnost obdelave posnetkov brez znanih parametrov notranje orientacije z interaktivnim spreminjanjem teh parametrov, ki vplivajo na projekcijo uporabljenih točk digitalnega modela reliefa na vsebino fotografije - uvedla možnost obdelave različnih arhivskih posnetkov iz starejše literature. Take slike lahko tudi ne prikazujejo celotnega posnetka ampak samo njegov del. Rezultati projekta so pomembni ne samo za fotogrametrijo oz. širše daljinsko zaznavanje temveč za vse sorodne vede, ki se ukvarjajo z dolgoročnim spremljanjem naravnih nesreč, geomorfoloških pojavov, ledeniških pojavov kot tudi ostalih sprememb v prostoru. Podrobni lidarski ali fotogrametrični digitalni model reliefa, ki so na razpolago za celotno Slovenijo, omogočajo, da razvito metodologijo lahko uporabimo za katerikoli konec Slovenije oz. za kakršenkoli pojav sprememb v prostoru.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati, ki jih lahko pridobimo iz skupne uporabe podrobnih digitalnih modelov reliefa in arhivskih ali ostalih nemerskih fotografij, lahko služijo za: - pri preučevanju dolgoročnih sprememb v prostoru oz. preučevanju vplivov prostorskih politik na prostor - določeni obsegi poplav lahko služijo za načrtovanje preventivnih ukrepov pred poplavami (kot so npr. protipoplavni nasipi), načrtovanje akcij civilne zaščite - za predstavitev in ozaveščanju prebivalstva o podnebnih spremembah in vplivu teh sprememb na naravne znamenitosti kot so mali ledeniki - preučevanju podrtih ali kako drugače uničenih objektov ali delov naselij, ki so opredeljeni kot kulturni spomeniki, iz arhivskih posnetkov
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno