Projekti / Programi
Tehnično okrepljeno nadzorovanje in boj zoper kriminaliteto:Etični, pravni in kriminološki vidiki porajajočih se detekcijskih in nadzornih tehnologij
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S160 |
Družboslovje |
Kriminologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.09 |
Družbene vede |
Druge družbene vede |
Družbeno nadzorstvo, tehnično okrepljen nadzor, boj zoper kriminaliteto, nadzorne tehnologije, detekcijske tehnologije, etika, pravo, kriminologija
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
26029 |
dr. Aleš Završnik |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2011 - 2013 |
502 |
Organizacije (1)
Povzetek
Tehnične oblike nadzora, ki jih je omogočil razvoj mikroelektronike, podatkovnih zbirk in računalniških mrež, povečujejo nadzor našega vsakodnevnega življenja. Zabeležena je naša komunikacija, fizično gibanje in delovanje telesa: elektronske komunikacije so nadzorovane z obvezno hrambo prometnih podatkov v javnih telekomunikacijskih omrežjih, fizično gibanje v obliki video nadzora javnega prostora, delovanje telesa se nadzoruje z napravami, kot so naprave za letališko varnostno preslikovanja. Informacijske nadzorstvene tehnične rešitve so v specifičnem kulturnem in vrednostnem okolju zahodnih družb postale razumljene kot tiste, ki naj rešijo družbene probleme, zlasti problem kriminalitete in posebej terorizma.
Vsem domenam tehnično okrepljenega nadzora je skupen postopek pretvorbe objektov nadzora v digitalni jezik (digitalizacija). Ta omogoča doslej neprimerljivo večje možnosti učinkovitega zbiranja osebnih podatkov v podatkovne zbirke in njihovega povezovanja, kar vpliva na temeljne človekove pravice, zlasti načelo enakosti in zasebnosti, ter temeljna načela ureditve zahodnih družb. Domnevno nevtralno nadzorstveno tehnologijo je zato potrebno analizirati in oceniti z vidika etike, temeljnih človekovih pravic, prava in kriminologije. Tehnologija je politika z drugimi sredstvi in nikoli ne vstopa v (vrednostno) nevtralen družbeni prostor. V kulturnocivilizacijskemu prostoru, za katerega je značilna dejanska neenakost v družbeni moči in neenakomerna porazdelitev družbenega bogastva, učinkuje kot sredstvo poglabljanja in razširjanja procesov vključevanja oziroma izločanja, vpliva na družbeno enakost, pravičnosti in družbeno kohezivnost.
Novi koncepti in teorije sodobnih nadzorstvenih študij se nanašajo na anglo-ameriško kulturno okolje. Cilj projekta je zapolniti to vrzel in nadgraditi obstoječe študije nadzorovanja s spoznanji iz držav srednje in vzhodne Evrope, kar do sedaj še ni bilo narejeno. Razlogi, ki opravičujejo geografski fokus so tudi politične, ekonomske, socialne in pravne narave.
Nadzorstvene domene, ki bodo analizirane, primerjane in kritično ovrednotene, so vpete v delovanje mehanizmov prevencije in reakcije na kriminaliteto in takšne narave, da se jim nihče v sodobnih družbi ne more izogniti: (1) domena nadzorovanja prometa (letališč in cestnega sveta, kjer so v uporabi videonadzor, plačevanje cestnin, Galilleo satelitski sistem in eCall iniciativa vgradnje sistema avtomatičnih nujnih klicev v vozila); (2) domena nadzora javnih telekomunikacijskih omrežij (nadzor nad prometom in vsebino na internetu); (3) domena nadzora potrošnikov (npr. programi »zvestih« kupcev, elektronskih plačilnih sistemov s pametnimi karticami – npr. Urbana, RFID nadzor v zabaviščih, rekreacijskih centrih), in (4) domena nadzora meja (npr. evropski sistemi za zbiranje, hrambo ali čezmejno izmenjavo osebnih podatkov, kot so SIS II, EURODAC, VIS, API).
Izbrane nadzorstvene domene, ki so najbolj pomembne za reakcijo na kriminaliteto v državah osrednje in vzhodne Evrope, bodo analizirane glede na štiri glavne parametre: (1) učinkovitost nadzornih sistemov za prevencijo, odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj, (2) družbene in ekonomske stroške in koristi nadzornih sistemov, (3) vpliv in učinke nadzornih sistemov na temeljne človekove pravice in svoboščine in (4) odnos javnosti do uporabe nadzornih tehnologij.
Končni cilj projekta je izdelati smernice za bolj učinkovito in na spoštovanju človekovih pravic zasnovano regulacijo tehničnega nadzora namenjeno odločevalcem v kriminalitetni politiki in proizvajalcem tehnično nadzorstvene opreme, kar bo omogočilo zmanjšati negativne učinke porajajočih se novih nadzorstvenih tehnologij.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt je razširil in okrepil vlogo slovenske znanosti na področju kriminologije študij nadzorovanja. Gradil je na spoznanjih obstoječih raziskav in programov izvedenih v anglo-ameriškem krogu, zlasti v Veliki Britaniji in Kanadi, njegova dodana vrednost pa je bila analiza izbranih domen nadzora v državah srednje in vzhodne Evrope, posebej Slovenije, kar doslej še ni bilo opravljeno. S tem je konsolidiral znanstvena spoznanja nadzorstvenih študij hkrati pa prikazal nacionalne oziroma regijske specifičnosti, kar omogoča nadaljnji razvoj nadzorstvenih študij (zlasti primerjalne študije in akademske sinergije v bodočih projektih). Vloga slovenske znanosti se je okrepila preko poglobljenega sodelovanja v obstoječih mednarodnih mrežah raziskovalcev, posebej članstva vodje projekta v mreži COST Akcije Living in Surveillance Societies in v mreži COST Akcije Crime Prevention through Urban Design and Planning, kar je vodilo do sodelovanja pri skupni prijavi na evropske razpise, skupne organizacije znanstvenega dogodka v Ljubljani, skupnih publikacij, zlasti pri izvirnih znanstvenih člankov v tujem jeziku in poglavja pri uveljavljeni mednarodni založbi (npr. Springer, Psychology Press). V skladu z interdisciplinarnostjo je imel raziskovalni projekt pomen za več znanstvenih področij: pomen za kriminologijo: slovenska kriminologija je s projektom vstopila na novo multidisciplinarno področje »študij nadzora« (angl. surveillance studies), ki se je v zadnjem desetletju razvilo v posebno raziskovalno področje; pomen za pravo: posebej kazensko pravo, ustavno pravo in filozofijo kazenskega prava, saj je bil cilj ugotoviti vpliv in učinke nadzornih sistemov na človekove pravice in svoboščine; pomen za sociologijo in varnostne vede: študije nadzora so multidisciplinarne, zato je projekt prispeva k razvoju sociologije, politologije in varnostnih ved. Doprinos k študijem nadzora se kaže na več nivojih: (a) posamične tehnologije nadzora (prva raven): podane so bile ugotovitve na najbolj konkretni ravni tehnologij in njihove pravne regulacije, npr. presoja uporabe IMSI-lovilcev s strani policije; (b) izbrane nadzorstvene domene (druga raven): analiza tehnološko okrepljenega nadzora znotraj nadzorstvene domene je omogočala podati oceno o kvaliteti, kvantiteti, trendih in drugih dimenzijah nadzora v posamični domeni (npr. v domeni nadzora javnih telekomunikacijskih omrežij je bila ugotovljeno kako nadzor spreminja zaupanje v on-line transakcije); (c) nadzor v posamičnih državah in v regiji (tretja raven): ugotovitve o nadzoru se nanašajo na posamične države in zgodovinske primerjave, zato so bile podane ocene o nadzoru in spoštovanju temeljnih človekovih pravic v regiji. Akademski rezultati obsegajo soavtorstvo monografije (Springer, 2012), soavtorstvo poglavja v monografiji (Psychology Press, 2013) in osnutek znanstvene monografije (Ashgate, 2014) vse pri uveljavljeni mednarodni založbi, izvirni znanstveni članek v reviji indeksirani v Scopus, več strokovnih in poljudnih člankov (16) in predstavitve na mednarodnih znanstvenih dogodkih (11). Z organizacijo mednarodne znanstvene konference o tematiki regulacije brezpilotnih sistemov, je slovenska znanost dobila mednarodni odmev, saj je bila prva takšna konferenca z vidika študij nadzora na svetu. Raziskovalni projekt je uvrstil slovensko znanost na zemljevid držav, ki vlagajo v znanost na področju ugotavljanja in preprečevanja posledic povečanega nadzora in družbenih in regulatornih posledic novih informacijskih tehnologij. Projekt je omogočil prenos znanja v programe visokošolskega izobraževanja o posledicah tehnično okrepljenega nadzora na dveh domačih univerzah in Univerzi v Oslu, saj so bili akademski rezultati predstavljeni na magistrski in doktorski stopnji študija kazenskega prava, kriminologije in varnostnih ved.
Pomen za razvoj Slovenije
Dolgoročni pomen raziskovalnega projekta je bil zagotoviti sorazmerno uporabo nadzorstvenih tehnologij v različnih domenah nadzora. Ker se je raziskovalni projekt nanašal na nadzorstvene tehnologije v srednji in vzhodni Evropi, je s tem prispeval k dolgoročnim ciljem ne le slovenske, temveč tudi v evropske družbe. Glavne dimenzije projekta so imele neposredni in posredni pomen za družbeni razvoj, saj projekt omogoča: (a) razvoj in uporabo bolj učinkovitih nadzornih sistemov za prevencijo, odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj, kar bo povečalo varnost pred kriminaliteto; (b) manjše družbene stroške nadzornih sistemov, kar bo vodilo v večjo družbeno enakost in kohezivnosti, in (c) večjo varnost državljanov pred nesorazmerni posegi države in podjetij v sfero njihovega zasebnega delovanja. Zmanjševanje škode tehnično okrepljenega nadzora je bilo izvedeno preko: (a) izboljšane znanosti in izobraževanja (npr. nove monografije, znanstvenih in strokovnih člankov); (b) boljšega upravljanja družbe, ki bo upoštevalo stroške in koristi nadzornih sistemov; (c) večje zavesti javnosti o sodobnih oblikah tehnično okrepljenega nadzora, kar projekt dosega z akademskimi in neakademski rezultati; (č) analize tehnologij, ki bo zasnovana na način, da prepreči grožnje zasebnosti. Izboljšana družbena politika Cilj projekta je bil identificirati deležnike tehnično okrepljenega nadzora in jih pritegniti k sodelovanju k več partnerski in več nivojski (pravni, sociološki, tehnični) regulaciji. Deležniki tehnično okrepljenega nadzora so pridobili dobili prve povratne informacije o vplivu tehnologije na uresničevanje temeljnih pravic in svoboščin in učinkovitost sistemov za prevencijo, odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj. Akademski rezultati so pokazali na najbolj pereče slabosti obstoječih nadzorstvenih tehnologij in praks, npr. novele ZKP-M o policijskem on-line preiskovanju. Pravni odločevalci, kot so policija, ministrstva, pristojna za pravosodje in notranje zadeve, so dobili tudi vpogled v odnos javnosti do posamičnih nadzornih tehnologij, poslovni subjeti pa tudi vpogled v stališča javnosti do poslovnih praks, ki vplivajo na zasebnost. Projekt je prispeval k izboljšanju kriminalitetne politike s tem, ko je raziskal konkreten vpliv izbranih informacijskih tehnologij na spoštovanje temeljnih človekovih pravic v kazenskih postopkih. To je dosegel na več načinov, npr. z organizacijo konference, na kateri so mnenje soočili predstavniki Policije in Informacijskega pooblaščenca, s publiciranjem o bolj učinkoviti in na spoštovanju človekovih pravic zasnovani regulaciji tehničnega nadzora. Ugotovitve projekta so uporabne tudi za druge pristojne snovalce družbenih politik, posebej šolske politike, politike varovanja osebnih podatkov s strani podjetij. Izboljšan tehnološki razvoj Projekt je identificiral deležnike tehnično okrepljenega nadzora in omogočil njihovo povezovanje. K sodelovanju je pritegnil predstavnike industrije, na primer proizvajalcev brezpilotnih sistemov, in predstavnike domačih in evropskih regulatorjev, na primer Eurocontrol. Prispeval je h krepitvi starih in nastanku novih mrež deležnikov, ne le povezovanje domačih raziskovalcev s tujimi in povezovanje raziskovalcev različnih znanstvenih ved, temveč tudi raziskovalce s predstavniki industrije. Dolgoročen pomen projekta za gospodarstvo se kaže v podpori pri vzpostavljanju bolj inovativnega gospodarskega razvoja. Večje zaupanje in hkrati varnost tehnologij dolgoročno omogoča večjo podjetniško aktivnost na področju razvoja modernih tehnologij. Povečana zavest o nadzorstveni družbi Zavest javnosti o intenziviranem tehničnem nadzoru je projekt povečal s spodbujanjem javne diskusije, preko za javnost brezplačne mednarodne znanstvene konference, posebno spletno stranjo RO z noticami o novostih na predmetnem področju, s študentskim fotografskim natečajem o sodobnih oblikah nadzora in z intervjuji za sredstva javnega obveščanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
