Projekti / Programi
Kaj ima socializem od latinščine? - Slovenska klasična tradicija in razredni boj (1945-1990) v jugoslovanskem in srednjeevropskem kontekstu
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H450 |
Humanistične vede |
Latinska književnost |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
recepcija klasične književnosti, latinščina, grščina, izobraževalni sistemi v srednji Evropi, klasična tradicija na Slovenskem, razredni boj, zgodovina komunizma, zgodovina idej, intelektualna zgodovina
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
23443 |
dr. David Movrin |
Literarne vede |
Vodja |
2011 - 2013 |
213 |
Organizacije (1)
Povzetek
»Kaj ima socializem od latinščine?«
(Miško Kranjec, Vrabci na dvorišču, 1962)
Projekt, ki prerašča ustaljene literarne okvire, bo analiziral razvoj klasične tradicije v Sloveniji po drugi svetovni vojni, s poudarkom na primerjavi med razvojem v Sovjetski zvezi ter v vzhodnem bloku in zlasti v Jugoslaviji med letoma 1945 in 1990. Po vojni se je klasična tradicija v regiji znašla sredi daljnosežnih sprememb ter prilagajanja novemu političnemu kontekstu, vendar posledice tega dejstva ostajajo skoraj povsem neraziskane. Slovenski primer je med zanimivejšimi; med letoma 1945–49 se je moralo nič manj kot 95% odstotkov klasičnih filologov v državnih šolah »preusmeriti« k poučevanju drugih predmetov. Krizi z Informbirojem je sledila odjuga, tej pa nova poledenitev v sedemdesetih, ki je slednjič izginila v poznih osemdesetih; vse to je pustilo vrsto posledic za recepcijo antične književnosti in kulture, ki pa največkrat ostajajo neproblematizirane.
Neposredni cilji projekta so:
– vzpostavitev prozopografske baze z biografijami vidnejših predstavnikov stroke;
– ustanovitev zbirke ustnih pričevanj in avtoriziranih prepisov;
– urejanje in digitalizacija arhivskih virov;
– organizacija mednarodne konference in objava prispevkov;
– postavitev spletne strani za posredovanje rezultatov raziskave;
– objava znanstvene monografije o klasični tradiciji v Sloveniji (1945–1990).
Objavljene študije o zgodovini klasične tradicije v obravnavanem obdobju izstopajo predvsem po svoji odsotnosti. Redke izjeme so običajno dokumentacijsko šibke in posledično pogosto problematične, pomembne študije s tega področja se dogajanja v regiji komaj dotaknejo. Raziskovalno področje se zato v zadnjem času hitro razvija. V svetovnem merilu prelomni projekt “Gnothi seauton – Classics and Communism,” ki ga je podprla Thyssen Stiftung, izvedel pa Collegium Budapest – Institute for Advanced Study, pri katerem sem leta 2010 sodeloval kot gostujoči raziskovalec (cf. www.colbud.hu), je začrtal status quaestionis. Na zaključni konferenci v Budimpešti, ki so jo pripravili Jerzy Axer, György Karsai in Gábor Klaniczay, se je zbralo 27 raziskovalcev iz vse Evrope. Srečanje je poudarilo raziskovalni interes za to področje, raziskovalci pa so bili presenečeni nad bogastvom gradiva iz slovenskih arhivov in njegovo mednarodno relevantnostjo, ki temelji na svojskem položaju Jugoslavije in njenem odnosu do vzhodnega in zahodnega bloka. – Potencial teme je razviden iz sosednjega področja, kjer je obravnava primerljivih vprašanj že močno napredovala. Medtem ko je vprašanje klasične tradicije v nekdanjih ljudskih demokracijah šele pred kratkim postalo vroča raziskovalna tema, je problem iste tradicije v predvojni Italiji in Nemčiji že temeljito raziskan.
Projekt bo zaradi svoje kompleksnosti potekal v interdisciplinarnem sodelovanju; v posvetovalnem odboru in med pridruženimi raziskovalci bodo tako klasični filologi in arheologi kot strokovnjaki za druga relevantna področja – denimo za zgodovino šolstva in univerz, za zgodovino totalitarizmov in za intelektualno zgodovino.
Pomen za razvoj znanosti
Arhivskih raziskav s tega področja doslej skorajda ni bilo, projekt tako po definiciji prispeva k razvoju stroke. Med metodami, ki po svoji drugačnosti posebej izstopajo od redkih predhodnih poskusov, so naslednje: – uporaba arhivov, ki so pri raziskovanju antične književnosti in njene recepcije doslej ostali neizkoriščeni – med drugim arhivov Komunistične partije, tajne policije in državnih ministrstev; – nenehna analiza odkritega gradiva v mednarodnem kontekstu, iskanje vplivov, ki presegajo lokalne in nacionalne odločitve in predstavljajo širši ideološki trend; – takojšnja digitalizacija virov z vrhunsko opremo za arhivsko delo; čeprav je klasična filologija v preteklem desetletju z digitalizacijo literarnih in arheoloških virov dosegla velik tehnološki razvoj, je digitalizacija virov iz novejšega obdobja, pomembnih za zgodovino recepcije, še vedno razmeroma neraziskano področje, še zlasti v obravnavani regiji; – projektna spletna stran www.classics.si z vmesnikom, zaščitenim z geslom, ki omogoča sodelovanje med raziskovalci iz različnih držav brez vsakega časovnega zamika; – pričevanja za ustno zgodovino z visokimi standardi glede kvalitete zvoka, zaščite podatkov, prepisa besedila in arhivskega hranjenja.
Pomen za razvoj Slovenije
Wer sich nicht bewegt, spürt seine Fesseln nicht. Kdor se ne premakne, ne opazi lastnih okovov. (Rosa Luxemburg) Odkar je težavno razmerje med klasično tradicijo in komunističnimi oblastmi bolje raziskano, se lahko tako raziskovalci antike kot zgodovinarji novejšega obdobja, pa tudi raziskovalci z drugih področij humanistike skupaj s širšo javnostjo lahko z novimi dejstvi lotevajo refleksije formativne plasti evropske kulture in njene zgodovine v obdobju, ki ga je Tony Judt precizno analiziral s svojim pojmom »Postwar«. Vrsta zbranih virov, ki so po zaslugi projekta postali dostopnejši, bo številnim drugim disciplinam odprla pot do lastnih primerjav in zaključkov ter do obravnave vpliva, ki ga je ideologija – mutatis mutandis – imela na njihovem področju. Intelektualna krajina, v kateri so se po srednji in vzhodni Evropi gibali raziskovalci klasične tradicije v drugi polovici dvajsetega stoletja – in ki je vplivala na današnje okoliščine, probleme in status njihove stroke – je bila politično nadzorovana in pogojena; to je kajpak že obrabljena fraza. Toda konkretne narave in obsega tega pogojevanja in primerov za njegov nadaljnji obstoj se dosedanje raziskave skorajda ne dotikajo. Še več, metaforični »okovi« – kot je temu rekla Rosa Luxemburg v zgornjem mottu – ostajajo včasih zaradi nedejavnosti na tem področju preprosto neopaženi. Veljavnost revolucionarkine misli sega v resnici onkraj meja stroke in se dotika številnih področij humanistike ter nekaterih delov celotne družbe. Kulturna izguba, ki jo povzroča ta nedejavnost, je v določeni meri nepopravljiva. Ker so arhivi nepopolni in so bili viri v nekaterih primerih namerno uničeni, ostaja ustna zgodovina bistveni vir podatkov. Toda priče, ki so še vedno pripravljene spregovoriti, so vsak dan starejše. Med pripravo na projekt sem poskusno posnel nekaj intervjujev, da bi ocenil potencial in izvedljivost projekta. Ena od prič, gospa Zorka Bradač, s katero sem se pogovarjal marca 2010 in ki mi je prijazno posredovala pomemben del svojega védenja in izkušnje, je štiri mesece kasneje umrla v starosti 94 let; ta dogodek je dramatično podčrtal nujnost, povezano s takšnim projektom. Nekaj védenja, ki se na ta način izgublja, se bo verjetno izgubilo za vselej – in spomin, ki ga je danes še mogoče najti, zasluži tako spoštovanje zaradi svoje trpežnosti kot trud, potreben za njegovo ohranitev. Projekt je vzpostavil okvir za ustvarjanje in izmenjavo novega znanja v okviru regije. Vzpostavil – in v nekaterih primerih ponovno navezal – je stike, ki so pred razpadom Jugoslavije že obstajali, vendar so od takrat izgubili večino nekdanjega pomena. Izginotje akademskih ustanov iz časa hladne vojne – kot je bila denimo Eirene s svojimi kongresi – je povzročilo sesutje nekdanjega sodelovanja in trajalo bo precej časa, preden bo spet zaživelo. Struktura zgornjega projekta in njegove povezave z mednarodno skupnostjo raziskovalcev antike, ki se posvečajo podobnim raziskavam, je vodila do navzkrižnega primerjanja izkušenj; za družbo ima to pomen, ki presega zgolj nacionalno raven.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
