Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Kulturna dediščina ? medij za vzpostavljanje trajnostnega razvoja v lokalnem prostoru

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   

Koda Veda Področje
S220  Družboslovje  Kulturna antropologija, etnologija 

Koda Veda Področje
6.05  Humanistične vede  Druge humanistične vede 
Ključne besede
Trajnostni razvoj, dediščina, kultura, identiteta, trženje dediščine, turizem, kmetijstvo
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  24302  dr. Jasna Fakin Bajec  Etnologija  Vodja projekta/programa  2011 - 2014  257 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.628 
Povzetek
Podoktorski projekt je prvovrstno namenjen teoretični in aplikativni opredelitvi vloge kulturne dediščine pri vzpostavljanju trajnostnega razvoja v lokalnem prostoru oz. razvoja t. i. trajnostnih skupnosti. Poglavitni cilj projekta je s študijo primera prispevati nov pristop oz. uvesti nove tehnike ustreznih načinov, poti, možnosti uporabe dediščine za vzpostavljanje trajnostnega razvoja, kar je cilj tako Komiteja za svetovno dediščino pri UNESCO, Sveta Evrope kot drugih slovenskih in tujih institucij, ki se ukvarjajo s upravljanjem in politiko kulturne dediščine v globalnem svetu. Projekt bo podal pomemben korak naprej v prizadevanju, da lahko dediščina, ki med drugim predstavlja most med naravo in dejanji ljudi, bistveno prispeva k lažjemu, učinkovitejšemu in predvsem uspešnejšemu trajnostnemu razvoju. Obenem je cilj projekta opredeliti vlogo humanističnih in družboslovnih ved na področju tehnologij za trajnostno gospodarjenje ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, saj lahko za razliko od naravoslovno-matematičnih in tehničnih ved, ki dejansko razvijajo trajnostna gospodarstva, informacijske, komunikacijske in druge inovativne tehnologije, humanisti in družboslovci pomagamo pri aplikaciji oz. implementaciji trajnostnih produktov in rešitev v realno okolje – torej k ljudem, ki so glavni akterji spreminjanja naravne krajine. Z oblikovanjem metodologije načinov prenosa znanstvenih dognanj v konkretno bivalno okolje bo na novo opredeljena oz. dopolnjena vloga humanističnih in družboslovnih ved v 21. stoletju, ko se sicer poudarja interdisciplinarno raziskovanje, vendar je vloga humanističnih in družboslovnih ved kljub njihovi družbeni pomembnosti, velikokrat prezrta. S študijo primera bo projekt podal strokovne podlage za oblikovanje trajnostnega razvoja kraške krajine. Predvidene naloge za uresničitev ciljev raziskave se bodo odvijale v okviru aktivnosti lokalnih kraških društev in lokalnih/vaških skupnosti, prizadevanj državnih institucij, ki imajo sedež na Krasu, in dejavnosti kraških občinskih oblasti. Skozi prakse ustvarjanja in uporabe dediščine bodo identificirane ključne pomanjkljivosti, tveganja ter izpostavljene ključne prednosti, priložnosti in potenciali za trajnostni razvoj kraškega podeželja. To je za nadaljnji razvoj kraške krajine izredno pomembno, saj je v zadnjih desetletjih doživela degradacijo z številnimi negativnimi ravnanji: urbanimi posegi na nekoč za kmetijstvo primernih površinah; odlagališči odpadkov; uničevanjem značilnih naravnih posebnosti (jam, vrtač); marsikje neustrezno kmetijsko prakso; in tudi z drugačnim načinom življenja kraškega človeka, ki je v zadnjih letih pod vplivi kapitala in drugih značilnosti globalne družbe vse prevečkrat posegel po nesprejemljivih okoljskih ravnanjih. Izsledki etnografske raziskave zgodovine načina življenja na kraški kmetiji in s sodobnimi pogledi, ravnanji, pričakovanji ter strokovnimi smernicami ovrednotene pretekle prakse bodo predstavljale izhodišče za oblikovanje trajnostnih programov s področja ekokmetijstva, ekoturizma in drugih kulturnih dejavnosti. Obenem bodo izoblikovane strokovne podlage za trajnostni razvoj kraškega podeželja predstavljale pomembno dokumentacijo za oblikovanje zavarovanega območja.  Modeli dobrih praks bodo lahko uporabljeni tudi v primerljivih krajinah v drugih delih Slovenije in EU. Glede na dosedanje raziskave avtorice in njenega spoznanja, da je lokalno prebivalstvo premalo upoštevano pri razvojnih prizadevanjih, poleg tega pa, da razvoj narekujejo občinski svetniki, ki se žal premalo zavedajo pomena vrednotenja in ohranjanja naravnega okolja in dediščine, je pomen projekta tudi pri zasnovi ustrezne komunikacijske tehnologije vzpostavitve uspešnega sodelovanja med strokovno javnostjo – državnimi/občinskimi oblastmi (upravniki) – lokalnimi uporabniki.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava, katere glavni namen je bil teoretično in aplikativno opredeliti vloge dediščine pri vzpostavljanju trajnostnega razvoja v določenem lokalnem prostoru (Kras, Zgornja Vipavska dolina), je imela pomemben učinek tako v lokalnem okolju kot razvoju etnološke znanosti, zlasti aplikativne etnologije in kulturne antropologije. Ker se razvojna vloga dediščine za razliko od socio-politične in ekonomske vloge, tudi v mednarodnem okolju šele opredeljuje, je projekt s študijo primera bistveno pripomogel k njeni prepoznavnosti. Dokazano je bilo, da dediščinske prakse lahko bistveno pripomorejo k ustvarjanju trajnostnih produktov in doseganju ciljev trajnostne politike, zlasti reševanju socialnih, kulturnih in okoljskih težav povezanih z vzpostavljanjem teritorialne kohezivnosti, mreženjem med različnimi sektorji, medgeneracijskim sodelovanjem, zagotavljanjem enakosti spolov itd. Obenem je raziskava jasno opredelila in na terenu preverila nove metode in tehnike implementacije teoretičnih znanj v realno okolje in vzpostavljena učinkovitejšega načina komunikacije med tremi akterji razvoja: stroko – državno, lokalno oblastjo - prebivalstvom. K oblikovanju novih, preverjenih metod in tehnik teži tudi Komite svetovne dediščine pri UNESC-u. Raziskava je tudi podrobneje opredelila vlogo humanističnih in družboslovnih ved pri doseganju trajnostne politike, razvoju podeželja, vzpostavljanju novih delovnih mest in iskanju rešitev za boljši gospodarski razvoj (npr. na področju kmetijstva). S predstavitvijo rezultatov na mednarodnih konferencah, simpozijih in predavanjih na tujih univerzi je projekt tudi vplival na prepoznavnost slovenske znanosti v tujini in povečal njen odmev v mednarodni strokovni javnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je pripomogel k oblikovanju novih vsebin na področju razvoja kraškega in vipavskega podeželja, saj so rezultati etnografske raziskave podali vsebine in smernice za razvoj ekokmetijstva in ekoturizma. Raziskava je tudi veliko pripomogla k boljšemu kulturnemu razvoju obravnavanega območja, saj je bila v okviru dejavnosti nudena strokovna pomoč lokalnim društvom in posameznikom, ki so dejavni na področju ohranjanja in uporabe kulturne dediščine. Obenem je preko sodelovanja strokovne javnosti z lokalnimi prebivalci potekalo ozaveščanje in izobraževanje s sodobnimi temami kulturne in naravne dediščine, ekološkega kmetijstva in trajnostnega razvoja. Z nudenjem strokovne pomoči so se ustvarili tudi pogoji za vzpostavljanje trajnostne skupnosti Planine pri Ajdovščini, ki je preko ukvarjanja z dediščino bolj povezana, močnejša in posledično bolj zdrava. Z raziskavo zgodovine načina življenja na kraški in vipavski kmetiji se je evidentiralo materialno in nematerialno dediščino s področja agrikulture, kar lahko bistveno pripomore k ohranjanju, prepoznavanju, uporabi in prezentaciji dediščine za namene oblikovanja regionalne in nacionalne identitete. Projekt je med drugim izpopolnil manjkajočo vrzel v etnoloških raziskavah na Krasu in Vipavski dolini. Objavljena monografija Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe predstavlja pomemben del kraške kulturne dediščine za identifikacijske, tržne in razvojne namene.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno