Projekti / Programi
Neraziskana latinska in nemška književnost v slovenskih deželah v dobi baroka
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H390 |
Humanistične vede |
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
literarna zgodovina, kulturna zgodovina, slovenska zgodovina, barok, baročna književnost, baročne knjižnice, slovenska književnost, latinska književnost, nemška književnost, protestantske knjige
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
24714 |
dr. Luka Vidmar |
Literarne vede |
Vodja |
2011 - 2013 |
505 |
Organizacije (1)
Povzetek
Glavni predmet slovenske literarne zgodovine je bila tradicionalno književnost v slovenskem jeziku – še posebej od druge polovice 19. stol. naprej, ko so jo priznali za osrednjo nosilko narodne ideje. Iz tega razloga se veda nikoli ni lotila načrtnega raziskovanja izrazito večjezične književnosti in kulture, ki je bila za slovenske dežele značilna od konca srednjega veka do zgodnjega 19. stol. S tem se je odrekla velikemu številu avtorjev zlasti 17. in 18. stol., ki so tod pisali v latinskem in nemškem jeziku. Do danes književnost te dobe zato ni dobila celovite sinteze in bibliografije. Predlagani projekt namerava zapolniti vrzeli v poznavanju književnosti slovenskih dežel v dobi baroka, predvsem pa pojasniti njen večjezični značaj z umestitvijo v evropski kontekst.
Projekt predstavlja prvo sistematično raziskavo večjezične književnosti slovenskih dežel v 17. in 18. stol. Njegov glavni cilj je obravnava deficitarnih vprašanj te dobe. Najprej se osredinja na analizo treh glavnih virov za zgodovino omenjene književnosti, in sicer: 1) Memoriale ljubljanskega škofa T. Hrena, ki opisuje literarno dejavnost slovenskih protestantov (1605); 2) poglavje o kranjskih pisateljih v Slavi vojvodine Kranjske polihistorja J. V. Valvasorja (1689); 3) bio-bibliografski pregled slovstva na Slovenskem Bibliotheca Labacensis publica historiografa J. G. Dolničarja (1715).
Na tej podlagi projekt predvideva raziskovanje pomembnih baročnih knjig in rokopisov, ki jih literarna zgodovina kljub njihovemu pomenu za slovenske dežele ni podrobneje obravnavala. Ad 1) V zvezi s Hrenovim Memorialom projekt načrtuje iskanje izgubljenega izvirnega rokopisa v ljubljanski Semeniški knjižnici in njegovo primerjanje s škofovimi dopolnili (NUK). Sledila bo podrobnejša raziskava razvoja književnosti na Slovenskem po koncu reformacije, ki bo vključevala preiskovanje starih knjižničnih zbirk, zlasti Semeniške knjižnice in samostanskih bibliotek. Najpomembnejša analiza bo posvečena doslej neznanemu delu, in sicer štirim literariziranim epistolam lavantinskega škofa Stobeja Palmburga De reformatione religionis in Styria, Carinthia et Carniola (1615). Ad 2) V zvezi z Valvasorjevim spisom projekt načrtuje (s posebnim ozirom na razvoj novih literarnih zvrsti na Slovenskem) preučevanje danes skoraj neznanih, toda konec 17. stol. evropsko odmevnih del Valvasorjevih sodobnikov, npr. ljubezenskih romanov barona Wützensteina in panegirikov F. Jelenčiča. Ad 3) Projekt načrtuje v zvezi z Dolničarjevim spisom raziskavo tistih del iz prve polovice 18. stoletja, ki so ostala kljub svojemu pomenu relativno neznana in neraziskana. V ospredju zanimanja bodo avtorji, ki so delovali v širšem evropskem okvirju (F. A. Pelzhoffer v Nemčiji, A. Ž. Dolničar v Italiji) ter dela, ki so v slovenskih deželah uvedla ali utrdila posamezne literarne zvrsti (ep, potopis). V zvezi z vsemi tremi točkami projekta bo nujno tudi preiskovanje tujih knjižnih zbirk (Biblioteca Marciana, grad Český Krumlov), ki verjetno vsebujejo nekatere redke ali domnevno izgubljene tiske. Rezultati bodo v celoti predstavljeni v elektronski izdaji virov (Hren, Valvasor, Dolničar), v monografiji (sinteza novih raziskav) in v člankih (posamezne teme), delno pa na simpozijih in predavanjih. Končni cilj projekta je priprava za literarno- in kulturnozgodovinsko sintezo slovenskih dežel v dobi baroka.
Projekt je usmerjen k pridobivanju, objavljanju in pojasnjevanju izključno novih podatkov. Rezultati bodo izvirna znanstvena spoznanja, pridobljena pri preučevanju novo odkritih ali prvič podrobno raziskanih zgodovinsko-literarnih virov. Novi podatki bodo vplivali na področjih slovenske literarne, kulturne in obče zgodovine. Novosti o nemški in italijanski književnosti na Slovenskem bodo zanimive za avstrijsko, nemško in italijansko strokovno javnost. Predvsem pa bo projekt pomemben za slovensko literarno zgodovino, v kateri je raziskovanje primarnih virov, posebej iz dobe baroka, že pol stoletja deficitarna naloga.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je z interdisciplinarnim pristopom obravnaval probleme, ki so bili nezadostno ali neprimerno obravnavani v literarni, kulturni in obči zgodovini, na primer požigi protestantskih knjig med protireformacijo, prepovedane knjige do konca 18. stoletja, zveze Akademije operozov z Italijo, večjezičnost baročne književnosti na Slovenskem itn. Tovrstne probleme je na novo osvetlil na podlagi novih podatkov iz arhivskih virov, starih tiskov in rokopisov. Objava novih podatkov o požigih protestantskih knjig med protireformacijo, ki spadajo med največkrat omenjane dogodke v nacionalni zgodovini, je odmevala v literarni, kulturni in obči zgodovini. Podoben odziv je dosegel niz predavanj o prepovedanih knjigah v avtentičnem okolju Semeniške knjižnice. Monografijo o Akademiji operozov je ob svoji petinsedemdesetletnici izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Novi podatki, ki jih je predstavil projekt, so v mnogih pogledih spremenili tradicionalne poglede na Notranjo Avstrijo in na njene zveze z baročno kulturo v Svetem rimskem cesarstvu in Italiji v 17. in 18. stoletju, zato so zanimive tudi za avstrijsko, nemško in italijansko strokovno javnost. Objava štirih ključnih virov iz tega obdobja (Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar) v javno dostopni elektronski izdaji je skupaj z nadaljnjimi študijami prispevala k pravilnejši podobi baročne književnosti in kulture na Slovenskem, ki je bila doslej slabo raziskana, fragmentarna in delno netočna.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta so pomembni za objektivno razumevanje in vrednotenje posameznih procesov in dogodkov iz 17. in 18. stoletja v okviru slovenske nacionalne zgodovine, kulturnega spomina in splošne izobrazbe. Predstavitev rezultatov je odmevala v širši javnosti. Nova odkritja v zvezi s požigi protestantskih knjig med protireformacijo, ki spadajo med najbolj travmatične dogodke nacionalne zgodovine, so opozorila na sporne interpretacije teh dogodkov v šolskih učbenikih, publicistiki in kulturnem spominu. Takoj so sprožila zamenjavo historično napačne spominske plošče pred ljubljanskim magistratom, ki je vsebovala napačne podatke o datumu požigov ter o jeziku in številu uničenih knjig. Zaradi istih odkritij je bil tik pred dokončanjem dokumentarnega filma o Dalmatinovi Bibliji (RTV Slovenija) popravljen scenarij, ki je napačno omenjal, da so med protireformacijo uničevali tudi ta svetopisemski prevod. Niz predavanj o prepovedanih knjigah v Semeniški knjižnici je privabil več sto ljudi, ki so lahko na lastne oči videli nekoč prepovedane knjige in se poučili, kdo so bili njihovi bralci, kje so jih kupovali in kje so bile meje njihovega početja. Monografija o Akademiji operozov je ob praznovanju obletnice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javnost opozorila na dolgo in bogato zgodovino kozmopolitskega akademskega življenja na Slovenskem. Dolgoročno je mogoče pričakovati, da bodo nova odkritja upoštevali tudi visokošolski programi, šolski učbeniki in širša javnost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
