Projekti / Programi
Koncept konca: filozofija, psihoanaliza in film
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H120 |
Humanistične vede |
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
Konec, filozofija, psihoanaliza, filmska teorija
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
28442 |
dr. Tadej Troha |
Filozofija |
Vodja |
2011 - 2013 |
274 |
Organizacije (1)
Povzetek
Osnovni cilj predlaganega projekta je artikulacija filozofskega koncepta konca.
Problem ima v filozofiji dolgo tradicijo in je vpet v mnoge problematike, pa vendarle doslej še ni bila izvedena njegova celovita in avtonomna obravnava. Za dosego tega cilja projekt izhaja iz treh izhodišč. Prvič, iz problema konca filozofije ter njegovega razglasa v dvajsetem stoletju. Drugič, iz specifične vloge konca v psihoanalizi, kjer konec kot konec analize že od samega začetka nastopa kot tehnični koncept. In tretjič, iz problema konca v filmu, pri čemer posebno pozornost posvečamo premiku, ki ga je v zgodovini filma doživljala najbolj znamenita deklaracija konca: napis The End. S komplementarno obravnavo problema konca na treh omenjenih področjih skušamo odgovoriti tudi na obče vprašanje: kateri so razlogi, da se je dvajseto stoletje v postmoderni vzpostavilo kot stoletje razglasov konca?
Pomen za razvoj znanosti
Problem konca v različnih oblikah in pod različnimi imeni tvori enega klasičnih problemov filozofske tradicije, prav tako pa ima mesto med ključnimi pojmi dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja, pa vendar se zdi, da v sodobni filozofiji ne doživlja adekvatne obravnave. Osnovni cilj raziskave je tako predstavljal poskus, da bi zapolnili to vrzel, pri čemer smo se v izhodišču oprli na tri specifične pojavitve tega problema v treh različnih poljih: polju filozofije, psihoanalize in filmske umetnosti. Bistveni doprinos raziskave lahko artikuliramo na dveh ravneh. a) Na znotrajfilozofski ravni bistveno novost predstavlja ugotovitev, da tvorna obravnava problema konca zahteva vpeljavo novega pojma, pojma nepovratnosti. Povezava konca in nepovratnosti namreč odpira možnost, da se na eni strani odrečemo spontani opoziciji konca in začetka, na drugi strani pa problematizira shematično dvojnost med filozofi končnosti in filozofi neskončnosti, pri čemer je bistveno, da to spoznanje ne negira ključnih razlik, temveč nastopi kot vpeljava nove perspektive na delo ključnih predstavnikov obeh pozicij. b) Interdisciplinarna zastavitev, ki je v poteku raziskave doživela dodatno širitev v polje modernistične literature (Kafka, Beckett) in polje sodobne politike (fenomen sodobnih množičnih gibanj in njihove specifične deklaracije konca obstoječega političnoekonomskega sistema), je ob raziskavi singularnega problema konca pokazala tudi možnost novega načina filozofskega raziskovanja, znotraj katerega filozofija svoje mesto lahko ohrani le pod pogojem, da vztraja pri odprtosti za pojavitve problema tudi v zunajfilozofskih poljih.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava predstavlja prvo neposredno obravnavo problema konca v slovenskem prostoru. Na ta način odpira nove perspektive filozofskega raziskovanja, prav tako pa vstopa v dialog z dosedanjimi delnimi in posrednimi filozofskimi analizami te tematike, pa tudi z obravnavami sorodnih filozofskih problemov znotraj različnih filozofskih šol. Njena interdisciplinarna narava, ki povezuje filozofijo, psihoanalizo, filmsko in literarno umetnost ter politiko, se umešča v bogato tradicijo tovrstnih filozofskih projektov v tem prostoru, ki je prav z vključevanjem različnih registrov mišljenja poskrbela za širšo mednarodno prepoznavnost slovenske filozofije. Poleg tega so bistveni izsledki raziskave v veliki meri pripomogli k boljšemu razumevanju aktualne družbene situacije, ki jo zaznamuje hkratnost zavedanja o prihajajočem koncu določenega tipa družbene ureditve in nujnosti iskanja novih načinov družbenega sodelovanja, ki pa ni mogoča brez novih konceptualnih orodij, s katerimi bi lahko mislili in artikulirali kompleksnost tega časa.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
