Projekti / Programi
Breme preteklosti. Sobivanje prebivalstva na Obali v luči formiranja povojne Jugoslavije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
kolektivni spomin, pozaba, migracije, etničnost, nacionalizem, identiteta, politične prelomnice, meje, lieux de memoire/amnesie, sobivanje
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
25576 |
dr. Katja Hrobat Virloget |
Etnologija |
Vodja |
2012 - 2014 |
489 |
Organizacije (1)
Povzetek
Znanstvena izhodišča: Predmet raziskave so notranja bremena prebivalstva po velikih političnih prelomnicah – konfliktni, zamolčani kolektivni spomini ljudi različnih narodnosti na sobivanje in množične migracije – zlasti odhod večinoma italijansko govorečega dela prebivalstva Istre in priseljevanje novih ljudi, svojevrstnih »brezdomcev«. Naslov hkrati namiguje na širša nacionalna bremena, ki bi jih lahko imenovali »kraji pozabe« kot nasprotje lieux de mémoire (Nora 1986). Pozaba ni pomanjkanje spomina, temveč cenzura, ki omogoča skupini konstrukcijo podobe o samem sebi, ki je zadovoljujoča (Candau 2005).
Predstavitev problema: Mediteranska mesta vzdolž Vzhodne Jadranske obale so danes »mesta duhov«. Z vzponom nacionalizma v 19. stoletju so se v Istri družbeno-jezikovne-razredne razlike vse bolj opredeljevale v etnično-nacionalne identifikacije. Ljudje so gradili razlike med »nami« in »drugimi« prek globoko ukoreninjenih konstruktov, kot so civiliziran/barbarski, urban/ruralen, Zahod/Vzhod, fašističen/komunističen. Nacionalno-etnične razlike so v 20. stoletju poglobili fašistična vladavina, druga svetovna vojna in uvedba novega socialističnega sistema. Istra ne doživlja le spreminjanja političnih meja, temveč postane ločnica med dvema ideološkima stvarnostma, ki sta razdelili Evropo na vzhodni in zahodni blok.
Večina Istre, predvsem pa njena mesta, se je izpraznila z množičnimi migracijami med in po drugi svetovni vojni, še posebno z odhodom večinoma italijansko govorečih prebivalcev zaradi nove države (Jugoslavije) in novega (socialističnega) sistema. V izpraznjene kraje so se naselili ljudje iz različnih delov Jugoslavije, zato so se vzpostavila nova razmerja med prišleki in staroselci. Ravno tako kot prišleki tudi italijansko govoreče prebivalstvo zaradi spremenjenih okoliščin postane »tujec«, le da v »lastnem domu«. Dodaten prelom predstavlja razpad Jugoslavije v 90-ih letih, ko se nekdaj skupna jugoslovanska nacionalna identiteta razdrobi v nacionalne identitete, kar med prišleki pusti za seboj razbitine novih »tujcev«, »drugih«.
Cilji: Namen raziskave je preučiti ustvarjanja, ohranjanja, izkrivljanja, mitologiziranja raznovrstnih kolektivnih spominov/pozab in s tem identitete ter njihovo razmerje do »uradnega« nacionalnega spomina, ki se vzpostavljajo po velikih političnih in ideoloških prelomnicah. Glavni predmet raziskave bodo današnji prebivalci konfliktnega prostora: italijansko govoreči prebivalci, ki so ostali, slovansko govoreči staroselski Istrani in priseljenci (italijanski migranti so dobro preučeni). S tem bo raziskava skušala razumeti procese veliko širših razsežnosti, ki se odvijajo po razpadu multinacionalnih imperijev, etnifikaciji multikulturnih družb, razmahu nacionalizmov in homogenizaciji nacionalnih držav, po procesih ustvarjanja ter izločanja namišljenega »drugega«, po spremembi velikih ideoloških sistemov in kolektivne kriminalizacije.
Pomen za znanost in družbo: Novost projekta je preusmeritev pozornosti iz tistih, ki so odšli, na tiste, ki v nenadno izpraznjenem prostoru ostanejo. Ti se spopadajo z novimi družbenimi razmerji, ideološkimi sistemi in kolektivnimi spomini/pozabami, z diskurzi avtohtonosti, z novimi »tujci«, ostajajo pa na materialnih in spominskih sledovih stare multikulturne družbe, ki jih nova politična ideologija kljub težnji ne more izbrisati. Projekt lahko z odkrivanjem procesov ustvarjanja kolektivnih spominov/cenzur ter identitet prispeva k onemogočanju političnih zlorab pojma »avtohtonosti« in preteklosti, značilnih za mejna območja, na primer ob italijansko-slovenski meji in aktualne po zadnjih konfliktih na Balkanu. Poskušal bo razumeti sedanje stanje multikulturne družbe, s čimer bo postavil temelje za revitalizacijo »zamrlih« mest.
Pomen za razvoj znanosti
Etnološka raziskava načenja slabo raziskano tematiko povojnih migracij iz Istre, ki že desetletja sproža mednacionalne konflikte med Italijo, Hrvaško in Slovenijo. Medtem ko je bilo na italijanski strani o ti. istrskem eksodusu napisanih ogromno razprav, vsaj v zadnjih desetletjih, se na slovenski strani ta tematika ni načenjala pogosto. Čeprav je bilo v zadnjem desetletju narejenih nekaj pozitivnih premikov v smeri sprave na politični ravni, se ta konsenz o vlogi žrtve (in krvnikov) še ne odraža v prevladujočem javnem mnenju. Raziskava se osredotoča na spomine današnjih prebivalcev slovenskega dela Istre na razburkano obdobje po 2. svetovni vojni, ki je s ti. eksodusom, izseljevanjem večinsko italijanskega prebivalstva Istre, in s priseljevanjem iz Slovenije in ostale Jugoslavije povsem spremenilo etnično, socialno in kulturno sliko ozemlja Istre (od italijanskega prebivalstva je ostal le 8% delež). Novost raziskave je preusmeritev pozornosti iz tistih, ki so odšli, na tiste, ki v izpraznjenem prostoru ostanejo. Mononacionalni okvir je presežen s tem, da raziskava analizira spomine vseh današnjih Istranov, od slovenskih in italijanskih Istranov do priseljencev iz Slovenije, Italije in Jugoslavije. Namen projekta je prepoznati utišane dele spomina in dediščine, ki so bili zatrti v procesu osnovanja sporazumnega (nacionalnega) kolektivnega spomina. Posledica reorganizacije Evrope 20. stoletja ni bila le izključitev »drugega«, izgon ljudi, nastanek narodnih manjšin, ampak tudi obstoj skupin ljudi, ki so zaradi nacionalizacije ostali v domovini kot »tujci« ali marginalizirani, ker si niso delili dominantne nacionalne identitete. Poleg tega, da so bili Italijani v prevladujočem jugoslovanskem diskurzu označeni s krivdo za fašizem in vojne zločine, njihovi spomini in dediščina so ostali nemi. Kljub njihovi pravni zaščiti na ravni narodne manjšine so po pravilu manjšin postali družbeno marginalizirani. Družbeno marginalizacijo na drug način so doživeli tudi priseljenci iz nekdanje Jugoslavije, ki v sporih med Istrani in ezuli o »avtohtnosti« nimajo glasu in so iz javnih diskurzov izrinjeni. Raziskava načenja vprašanja oblikovanja spominov, njihovih vplivov na nekdanje in sodobno sobivanje različnih etničnih skupin v Istri. S pričujočo raziskavo se problematika prvič postavlja izven nacionalnih percepcij v kontekst širših družbeno-političnih sprememb po 2. svetovni vojni. Mednarodni simpozij, pri katerem so sodelovali ne le lokalni, temveč najbolj uveljavljeni mednarodni raziskovalci povojne zgodovine Evrope, je pokazal na dva ključna sklepa. Povojne migracije iz Istre so le del širšega družbeno-političnega konteksta reorganizacije Srednje in Vzhodne Evrope pod taktirko zavezniške politike, ki je z etničnim čiščenjem, etnično homogenizacijo, premiki prebivalstva poskušala vzpostaviti trajen mir na konfliktnih etnično mešanih območjih (Ther 2001). Hkrati pa je Pamela Ballinger (2014, 2015-v tisku) postavila pod vprašaj iskanje vzrokov izključno v tezi ustanavljanja novih nacionalnih držav v Srednji in Vzhodni Evropi in izpostavila drugo hipotezo – vzroke za istrski in dalmatinski eksodus je potrebno iskati v okviru post-imperialnih dogajanj, ko je Italija po porazu fašizma izgubila vsa novo pridobljena ozemlja. Prek sodelovanja z lokalnimi in mednarodno uveljavljenimi raziskovalci se tema, ki je bila doslej večinoma tabu, postavlja v širši kontekst povojne organizacije Evrope, premikov prebivalstva, (izgub in razpadov) totalitarnih sistemov ter postavlja v primerjavo s sodobnimi etnološkimi študijami »izmenjav prebivalstva« in antropologije spomina.
Pomen za razvoj Slovenije
Medtem ko je bilo na italijanski strani narejenih precej raziskav na temo eksodusa iz Istre in Dalmacije, so bile le te v Sloveniji in na Hrvaškem redke. Vzroke gre morda pripisati oblikovanju slovenske (in jugoslovanske) identitete, ki temelji tudi na konceptu žrtve. Enega temeljev slovenskega nacionalnega kolektivnega spomina namreč predstavlja koncept žrtve italijanskega fašističnega terorja in protifašističnega boja, kot enega mejnikov oblikovanja oziroma utrjevanja slovenske narodnosti. Zato je mogoče razumeti, od kod tolikšna zadržanost v odnosu do raziskave eksodusa, kjer so enako kot slovenski upoštevani tudi spomini Italijanov, v prevladujočem slovenskem diskurzu videni kot fašisti in okupatorji. Raziskava načenja namreč problem lastne vpletenosti jugoslovanskih (in s tem slovenskih) oblasti in s tem tudi ruši prevladujočo samopodobo žrtve fašizma in nedolžnega herojskega vojnega zmagovalca. S problematizacijo in odkrivanjem spomina manjšine, torej marginaliziranih, tako Italijanov kot priseljenih Jugoslovanov, raziskava prinaša nove vpoglede in tlakuje pot bolj strpnemu sobivanju in priznavanju spominov »drugega«. Hkrati raziskava načenja problem »nedediščinskih« odnosov v obalnih mestih, kjer se soočamo z izseljevanjem, revščino, propadanjem stavb. Lokalni prebivalci nimajo ne možnosti ne občutka za ohranjanje beneške patricijske dediščine, saj jih nanjo ne vežejo spomini in se z njo ne poistovetijo. Problem propadanja istrske dediščine in neživljenjskosti mest je bil s pričujočim projektom prvič postavljen izven nacionalno omejene tematike v širši družbenopolitični okvir povojne reorganizacije Evrope in premikov prebivalstva. S tem raziskava prispeva k razumevanju širših evropskih družbeno-političnih procesov (premiki prebivalstva, etična homogenzacija), katerih posledice vidimo v negiranju dediščine in so razvidni v mnogih srednje- in vzhodno-evropskih urbanih središčih (Gdansk, Kaliningrad, Reka itd.) oz. širših območjih (Grčija, Turčija, Češka in Slovaška, Poljska, nekdanja Jugoslavija, Ukrajina). Na nacionalni ravni je pozitiven učinek raziskave viden v odstiranju spominov in dediščine marginaliziranih. Prek javnih razprav in diseminacije rezultatov projekta se tako tlakuje pot bolj realno multikulturni družbi, kjer pravice manjšin ne ostajajo le na papirju, temveč jih večinski narod tudi razume in udejstvuje v vsakdanjih praksah.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
