Projekti / Programi
INTEREURO - Comparative research on interest group politics in Europe
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
03703 |
dr. Danica Fink Hafner |
Politične vede |
Vodja |
2011 - 2014 |
681 |
| 2. |
03704 |
dr. Mitja Hafner Fink |
Sociologija |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
397 |
| 3. |
32506 |
Matej Knep |
Politične vede |
Tehnični sodelavec |
2011 - 2014 |
35 |
| 4. |
22333 |
dr. Damjan Lajh |
Politične vede |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
507 |
| 5. |
34730 |
dr. Meta Novak |
Politične vede |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
222 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je teoretsko obsežno in kompleksno zasnovan. Preučevanja in razumevanja delovanja interesnih skupin v evropskem politično institucionalnem sistemu ter oblikovanja evropske zakonodaje se loteva s kompleksnim teoretičnim in empiričnim pristopom. Vodilni teoretski pristop, ki smo ga uporabili zajema interesnoskupinsko generiranje, strateška uporaba informacij in koncept več-nivojske vladavine. Razumevanje sprememb delovanja interesnih skupin skozi čas pa smo se lotili z uporabo teorije evropeizacije in demokratizacije ter s socialnim konstruktivizmom. Pri raziskovanju smo kombinirali pristop od spodaj navzgor s pristopom od zgoraj navzdol ter mezo in makro raven analize, kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metode. Raziskovalni rezultati, tako nacionalni kot tisti v mednarodni perspektivi, so dragoceni v obdobju preoblikovanja nacionalnega sistema koordinacije EU zadev ter v času polnopravnega članstva v EU, ko Slovenija lahko sooblikuje evropske politike. V kontekstu oblikovanja evropskih politik je vse bolj pomembno tudi vprašanje kadrovske kapacitete in veščin državnih uradnikov kot tudi interesnih organizacij v relativno novih okoliščinah oblikovanja in izvajanja politik, v katerih je uveljavljanje slovenskih interesov predvsem zaradi odsotnosti nacionalne strategije relativno težavno in okrnjeno. Strokovni posveti, ki smo jih v času projekta organizirali s predstavniki izvršne in zakonodajne veje oblasti ter predstavniki civilne družbe in organiziranih interesov so se izkazali ne samo kot dobrodošli, ampak tudi kot potrebni pri vzpostavljanju komunikacijskega kanala med državnimi in nedržavnimi akterji. Vzpostavilo se je nevtralno okolje, v katerem lahko akterji neobremenjeno komunicirajo in odpravljajo težave, s katerimi se soočajo v praksi. Pričakujemo, da bodo zato deležniki tudi v prihodnje še v večji meri izražali potrebo po sodelovanju s politološko stroko pri sooblikovanju evropske zakonodaje. Tako bodo raziskovalni rezultati pomembno prispevali k a) razumevanju vloge Slovenije v procesih oblikovanja evropskih politik; b) razumevanju izbire strategij vplivanja in delovanja interesnih skupin v domačem okolju; c) prepoznavanju ovir in pomanjkljivosti pri vključevanju nedržavnih deležnikov v oblikovanje politik ter glede sistema nacionalne koordinacije EU zadev (predvsem preko organizacije strokovnih posvetov in pogovorov z relevantnimi deležniki); d) prepoznavnosti raziskovanja interesnih skupin v Sloveniji v mednarodni javnosti (preko objav v tujini, predstavljanju raziskovalnih ugotovitev v okviru sodelovanja s številnimi tujimi raziskovalci, s katerimi smo že vzpostavili mrežo ter udeležbo na mednarodnih znanstvenih konferencah in delavnicah). V okoliščinah evropskega povezovanja je zlasti pomembna diseminacija raziskovalnih spoznanj, ki kažejo na podobnosti in razlike med Slovenijo in ostalimi državami članicami, starimi in novimi članicami Evropske unije. Raziskovalno delo bo med drugim prispevalo tudi k e) razvoju slovenske politološke znanosti na področju interesnih skupin; f) razumevanju pomena demokratičnih praks in vključevanja deležnikov v oblikovanje javnih politik; g) uveljavljanje slovenske politologije v mednarodni politološki skupnosti. Slednje predvsem v sodelovanjem s tujimi raziskovalnimi skupinami, ki je že omogočilo nadaljevanje raziskovanja na področju interesnih skupin v okviru projekta ''N5-0023 Primerjalno raziskovanje organizacijskega razvoja nacionalnih interesnih skupin v Evropi (1.10.2014?30.9.2018)'', sodelovanje z uveljavljenima raziskovalcema na področju interesnih skupin: dr. Janom Beyersom in dr. Williamom Maloneyem pa tudi z večjim objavljanjem v tujini in strokovnim delom v mednarodnih projektih in politoloških regionalnih in svetovnih združenjih (npr. ECPR; NISPAcee; CEPSA; ICPP; SPOD).
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je leta 2014 beležila že deseto obletnico članstva v EU. Po formalnem vstopu Slovenije v EU so evropske zadeve dokončno postale ponotranjene, to je domače zadeve, s čimer je pravni red EU postal del slovenske zakonodaje. S tem je Slovenija dobila tudi priložnost za sooblikovanje in soustvarjanje skupnih evropskih politik. Za uspešno uveljavljanje interesov posameznih držav članic v procesu odločanja na ravni EU je še posebej pomembna vsebinsko ustrezna koordinacija med različnimi deležniki na nacionalni ravni. Slednja vključuje različne oblike sodelovanja zlasti med določevalci in uradniki izvršne in zakonodajne veje oblasti, civilno družbo in stroko. Projekt in njegovi raziskovalni rezultati bodo pomembno izboljšali vpogled in razumevanje sistema koordinacije EU zadev, razvoja organizirane civilne družbe, vloge Slovenije v oblikovanju evropske zakonodaje, vloge interesnih organizacij pri oblikovanju predloga evropske zakonodaje, nacionalnega stališča do predloga evropske zakonodaje ter pri fazi prenosa in implementacije evropske zakonodaje. Vloga slovenskih nacionalnih igralcev v oblikovanju evropskih politik bo prvič celostno ovrednotena v primerjalni perspektivi, primerjava starejših in mlajših držav članic EU ter manjših in večjih držav članic EU. Raziskovanje sistema koordinacije EU zadev, vloge Slovenije pri oblikovanju EU zakonodaje ter vključenost slovenskih interesnih organizacij v evropski zakonodajni proces v mednarodni primerjalni perspektivi je v tej fazi ključno. Z raziskovalnimi rezultati lahko raziskovalna skupina prispeva k vzpostavljanju komunikacije med relevantnimi deležniki, opozarja na odsotnost strategije Slovenije ter prispeva k odpravljanju pomankljivosti v sistemu koordinacije EU zadev v Sloveniji. Projekt je hkrati skrbel za internacionalizacijo dela raziskovalne skupine z sodelovanjem slovenske skupine v vseh fazah mednarodnega raziskovalnega projekta (prijava projekta, priprava raziskovalnega načrta, oblikovanje merskih instrumentov, izvedba raziskave, oblikovanje podatkovnih baz, analiza in diseminacija), pripravo soavtorksih objav, sodelovanje na mednarodnih konferencah ter nenazadnje pridobitev novega mednarodnega projekta N-0023 Primerjalno raziskovanje organizacijskega razvoja nacionalnih interesnih skupin v Evropi (1.10.2014?30.9.2018), ki bo prispeval k nadaljnji internacionalizaciji slovenske raziskovalne skupine ter mednarodnem uveljavljanju slovenske politologije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
