Projekti / Programi
Vrednotenje potencialnega vpliva kmetijstva na kemijsko in ekološko stanje voda v Pomurju s predlogi stroškovno učinkovitih ukrepov za njegovo preprečevanje
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B003 |
Biomedicinske vede |
Ekologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.07 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljsko inženirstvo |
onesnaževanje voda, viri onesnaževanja, podtalnica, vodno telo Murska kotlina, zadrževalniki, nitrat
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
Povečane vsebnosti nitratov in drugih hranil ter ostankov sredstev za varstvo rastlin v vodnih telesih, se predvsem na območjih, kjer je kmetijstvo močno razvito, pripisujejo slednjemu. Pri tem se nehote spregleda druge potencialne vire. Med pomembne razpršene vire, poleg kmetijstva, prištevamo obremenitve z urbanih površin in obremenitve, ki jih prispeva razpršena poselitev z nerešenim odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda ter obremenitve zaradi prometa. Med pomembne točkovne vire prištevamo industrijo, odlagališča (divja odlagališča, kot tudi aktivna, odlagališča muljev, zadrževalna polja in bazeni čistilnih naprav in drugih tehnologij in izpusti odpadnih vod in muljev), kot tudi večje čistilne naprave s pomanjkljivim terciarnim čiščenjem odpadne vode. Poleg s hranili, kmetijstvo obremenjuje vode tudi s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki pa se razen v kmetijstvu, lahko uporabljajo tudi v okviru drugih aktivnosti (npr. uničevanje plevela ob cestah in železnicah, urbanih zasaditvah ter športnih objektih itd.), ostanke pesticidov pa pogosto najdemo tudi na nedovoljenih odlagališčih odpadkov. Namen projekta je pridobiti oceno dejanskih deležev, ki jih k onesnaženju voda prispevajo kmetijstvo in drugi onesnaževalci ter pripraviti predlog stroškovno učinkovitih ukrepov za zmanjšanje njihovega negativnega vpliva. V ta namen bomo identificirali vse potencialne vire onesnaževanja voda s hranili in sredstvi za varstvo rastlin. Ocenili bomo potencialno zmanjšanje onesnaževanja voda z onesnažili, v primeru upoštevanja predpisov s področja varstva voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje. Identificirali bomo že obstoječe kmetijske okoljske ukrepe na izbranem območju in ocenili njihov vpliv na kakovostno stanje vodnih teles. Narejena bo tudi ocena upravljanja z izbranimi zadrževalniki. Pripravili bomo predlog stroškovno učinkovitih ukrepov za zmanjšanje negativnega vpliva kmetijske proizvodnje in drugih virov onesnaževanja na kakovost voda, pri čemer bo poudarek na ekoremediacijskih (ERM) sistemih.
Pomen za razvoj znanosti
Vsebina projekta ni zajemala pridobivanja novih znanstvenih spoznanj. Bodo pa lahko rezultati služili kot usmeritev, v katera znanstvena področja se bo potrebno v prihodnosti bolj fokusirati za dosego ciljev projekta - vpeljava kmetijskih tehnologij, pri katerih bo vnos hranil in FFS v okolje zmanjšan do take mere, da bodo vodna telesa v obravnavanem okolju dosegala dobro stanje.
Pomen za razvoj Slovenije
Identifikacija in kvantifikacija potencialnih virov onesnaženja podzemnega vodnega telesa Murska kotlina in treh zadrževalnikov Perniško, Gajševsko in Ledavsko jezero je potrdila hipotezo, da je relativni prispevek kmetijstva k onesnaževanju obravnavanih vodnih teles (izjema je Perniško jezero) s hranili in ostanki sredstev za varstvo rastlin v primerjavi z ostalimi onesnaževalci največji. Podrobnejša analiza je pokazala, katere dejavnosti v kmetijstvu prispevajo k največjemu obremenjevanju okolja s hranili in FFS na obravnavanih območjih. Kljub vsemu so ti rezultati zelo posplošen odraz stanja, saj se je pri analizi podatkov izkazalo, da imamo v Sloveniji pomanjkljive določene evidence, že navedene v točkah 3, 4 in 5 pričujočega poročila. Te evidence bi bilo potrebno v prihodnosti izboljšati. Ugotovitve projekta lahko služijo kot splošne smernice, ki bi jih bilo potrebno v prihodnosti upoštevati pri ravnanju in upravljanju prostora (kmetijskih površin in vodnih teles) na obravnavanih območjih v smislu kmetovanja, ribištva, turizma, poselitve in industrije. V ta namen je bil v okviru projekta predlagan nabor stroškovno učinkovitih ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja voda, katerih izvedba bi lahko pripomogla k izboljšanemu kakovostnemu stanju obravnavanih vodnih teles. S tem bodo ta telesa do zahtevanega roka (leto 2027) dosegla dobro kemijsko in ekološko stanje. Izboljšano stanje obravnavanih vodnih teles bo pripomoglo k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine ter dvigu kvalitete življenja. Ekoremediacijski ukrepi, ki temeljijo na delovanju naravnih ekosistemov in nudijo celovite ekosistemske rešitve, v Sloveniji še niso uveljavljeni v veliki meri. V okviru projekta smo predstavili več vidikov koristi postavitve in rabe ekoremediacijskih objektov v kmetijski krajini in podali predlog umestitve le-teh na obravnavanih območjih z opozorilom na potrebo po določenih uskladitvah na področju zakonodaje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
