Projekti / Programi
Reševanje problematike ustaljenih karantenskih bolezni sadnih vrst Prunus spp. za ohranitev pridelave
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.05 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Fitomedicina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B390 |
Biomedicinske vede |
Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Monilinia, ESFY, šarka, PPV, inventarizacija, odpornost, identifikacija
Raziskovalci (17)
Organizacije (3)
Povzetek
Pridelava koščičastih sadnih vrst je za Slovenijo izrednega pomena. V Sloveniji breskve in nektarine prevladujejo v intenzivnih nasadih, v ekstenzivnih nasadih pa je največja pridelava češpelj in sliv. Pridelavo koščičarjev v Sloveniji ogrožajo številne bolezni in škodljivci, med katerimi so tudi povzročitelji treh pomembnih karantenskih bolezni – virus šarke, gliva Monilinia fructicola in fitoplazma 'Candidatus Phytoplasma prunorum'. Te so se v zadnjem času tako razširile, da jih z običajnimi fitosanitarnimi ukrepi ne moremo več obvladovati. Kljub temu, da se s proučevanjem vseh treh bolezni v Sloveniji in v svetu intenzivno ukvarjamo že vrsto let, pri vseh treh še vedno ostajajo številna odprta vprašanja.
Šarka, ki jo povzroča Plum pox potyvirus (PPV), in je najnevarnejše virusno obolenje koščičastih sadnih vrst, je v Sloveniji dokazano prisotna že od leta 1987. V zadnjih letih se je pojavila tudi v Brkinih, kjer je prej dolga leta ni bilo. Izkazalo se je, da je 'Brkinska češplja' izjemno občutljiva na okužbo, zato je gospodarska škoda izjemno velika. Plodovi z občutljivih okuženih dreves tik pred zorenjem večinoma odpadejo in so neuporabni za svežo uporabo ali za predelavo. Posledično je opaženo drastično zmanjšanje pridelka, ogrožena pa je tudi proizvodnja ''Brkinskega slivovca', proizvoda s priznano označbo geografskega porekla. Virusne bolezni niso problematične samo zaradi škode, ki jo povzročajo na rastlinah in pridelku temveč tudi zato, ker zanje nimamo ustreznega zdravila. Proti virusnim okužbam se lahko borimo le s preventivnimi ukrepi, med katere sodi tudi gojenje na viruse odpornih, v nekaterih primerih pa tudi tolerantnih sort. V okviru projekta bomo okarakterizirali večje število slovenskih izolatov virusa šarke, pregledovali s PPV okužene nasade sliv, predvsem 'Domače slive' oz. 'Brkinske češplje' in poiskali morebitna drevesa, ki kažejo odpornost ali tolerantnost na šarko.
Karantenska gliva M. fructicola, ki povzroča plodovo gnilobo, je bila v Sloveniji odkrita leta 2009 na Goriškem. Poleg nje povzročajo plodovo gnilobo na koščičarjih tudi druge glive iz rodu Monilinia, ki so v zadnjih letih vse težje obvladljive in zato posledično povzročajo tudi večjo gospodarsko škodo, ki je največja v vlažnih letih. Gliva izvira iz severne Amerike, kjer je močno razširjena, navzoča pa je tudi drugod po svetu. V Evropi so jo prvič odkrili leta 2001 v breskovih nasadih na jugu Francije, nato pa se je razmeroma hitro pojavila tudi v drugod v južni in srednji Evropi. V okviru projekta bomo spremljali zastopanost plodove monilije in njen relativni pomen glede na druge vrste monilij. Proučili bomo dejavnike, ki pomembno vplivajo na obseg bolezni (npr. ekologijo povzročitelja in občutljivost sort pomembnejših gostiteljskih rastlin), izdelali protokol za proučevanje odpornosti breskev in nektarin na okužbo s plodovo in drugimi monilijami ter pripravili podlage za hitro določanje vrst iz rodu Monilinia.
Fitoplazma 'Ca. P. prunorum' povzročiteljica leptonekroze koščičarjev povzroča med drugim tudi propadanje marelic, ki pomembno vpliva na opuščanje pridelave marelic pri nas. V nekaterih območjih je še prisotnih nekaj domačih, lokalnih tipov oz. avtohtonih sort marelice, ki so se, kljub težavam uspeli ohraniti do danes. Da bomo proučili vzrok ohranjanja teh tipov marelic, bomo izdelali protokol za proučevanje tolerantnosti sort in tipov marelice za gojenje na območjih z visokim pritiskom okužbe s ‘Ca. P. prunorum’. Pregledali bomo trenutno zdravstveno stanje marelic ter ugotoviti obseg zastopanosti ESFY v pridelovalnih nasadih marelic na območju Goriške. Proučili bomo bionomijo češpljeve bolšice, edinega potrjenega prenašalca fitoplazme v naravi na gojenih in divjih rastlinah iz rodu Prunus. V nasadih marelic bomo potencialno prisotnost 'Ca. P. prunorum' določali tudi v drugih bolšicah, ki bi bile lahko potencialni prenašalci te fitoplazme.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru nalog, ki smo jih izvajali v raziskovalnem projektu smo pridobili številna nova znanja in informacije o obravnavanih treh karantenskih boleznih koščičarjev, ki so pomembna tako za prakso (pridelovalci, svetovalna služba, službe, ki se ukvarjajo z varstvom rastlin), kot tudi za širšo znanstveno skupnost. Izboljšali smo obstoječe metode (npr. izolacija DNA za določanje gliv in izolacija DNA iz različnih stadijev prenašalcev) in uvedli novo metodo za določanje gliv iz rodu Monilinia. Ugotovili smo možnost transovarialnega prenosa fitoplazme s samic na potomce, kar pa je potrebno še potrditi. Izkušnje z detekcijo fitoplazme v prenašalcih bomo lahko uporabili pri nadaljnjih študijah na drugih prenašalcih in patogenih. Z analizami dela genoma PPV smo razširili znanje o raznolikosti tega virusa.
Pomen za razvoj Slovenije
Ta CRP projekt je bil izrazito usmerjen v iskanje rešitev problemov, ki bodo pomembni za prakso in predvsem za Slovenijo. Obravnavali smo tri najpomembnejše karantenske bolezni koščičarjev v Sloveniji in pri tem prišli do številnih rezultatov pomembnih za prakso. Ugotovitve izračuna ekonomičnosti pridelave marelic in sliv so pokazale velike razlike v ekonomičnosti pridelave ob upoštevanju predlaganih tehnologij, kar bo lahko vodilo pri postavljanju novih nasadov teh sadnih vrst. V okviru projekta je bil narejen izbor sort sliv tolerantnih na PPV, ki bi v Brkinih lahko nadomestile sorto 'domača sliva', ki je izjemno občutljiva na okužbo s PPV. Rezultati spremljanja bionomije češpljeve bolšice in priporočila za njeno zatiranje bodo pripomogla k obvladovanju prenašalca in s tem k zmanjšanju škode zaradi ESFY. Poznavanje bionomije pa bo omogočilo tudi učinkovito in ciljano uporabo FFS in s tem pripomoglo k njihovi racionalni rabi. Domača sorta marelice 'Debeli flokarji' se je izkazala kot zanimiva sorta, ki bi lahko pripomogla k oživitvi pridelave marelice v Sloveniji. Rezultati projekta kažejo, da je sorta potencialno tolerantna na okužbo z ESFY, posamezna drevesa pa kažejo tudi manjšo občutljivost na glive iz rodu Monilinia. Marelica, ki je bila nekoč pomembna sadna vrsta v pridelavi koščičarjev pri nas bi tako lahko ponovno pridobila na pomenu. Te in številne druge rezultate tega projekta bomo lahko s pridom uporabili v svetovalni dejavnosti za področje pridelovanja koščičarjev in obvladovanje raziskovanih bolezni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
zaključno poročilo
