Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Optimizacija in implementacija metod ter ukrepov za zmanjševanje škodljivosti ogrcev majskega hrošča v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.05  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Fitomedicina 

Koda Veda Področje
B390  Biomedicinske vede  Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
poljski majski hrošč / Melolontha melolontha / ogrci / odrasli osebki / bionomija / biotično varstvo
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  22304  dr. Mojca Bavcon Kralj  Kemija  Raziskovalec  2011  182 
2.  35543  dr. Tanja Bohinc  Biotehnika  Tehnični sodelavec  2013 - 2014  198 
3.  34824  Branko Carlevaris  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2012 - 2014  30 
4.  28494  dr. Andrej Ceglar  Fizika  Raziskovalec  2011 - 2014  157 
5.  00357  dr. Franci Aco Celar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  324 
6.  34235  Jana Čuk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2012 - 2014  10 
7.  05007  dr. Darja Kocjan-Ačko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  905 
8.  27953  Ivan Kodrič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011  87 
9.  29913  dr. Katarina Kos  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  130 
10.  28497  dr. Žiga Laznik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  260 
11.  22714  Boštjan Medved    Tehnični sodelavec  2011 - 2014 
12.  33038  Anka Poženel  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  75 
13.  30552  dr. Helena Rojht  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2011 - 2012  36 
14.  33045  Mojca Rot  Biotehnika  Raziskovalec  2011 - 2014  73 
15.  25866  Jaka Rupnik    Tehnični sodelavec  2011 - 2014 
16.  07442  mag. Gabrijel Seljak  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  452 
17.  17763  dr. Stanislav Trdan  Biotehnika  Vodja projekta  2011 - 2014  1.033 
18.  19720  dr. Matej Vidrih  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  484 
19.  23589  dr. Filip Vučajnk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  156 
20.  27952  dr. Ivan Žežlina  Biotehnika  Raziskovalec  2011 - 2014  201 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.121 
2.  1360  KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA  Nova Gorica  5051754  873 
Povzetek
V pričujočem projektu, ki je sestavljen iz treh vsebinsko obširnih sklopov, želimo pridobiti ključne podatke za pripravo vseslovenske strategije zmanjševanja škodljivosti ogrcev majskega hrošča na travinju, kjer predstavljajo v zadnjem desetletju enega od najpomembnejših biotičnih dejavnikov zmanjševanja njegove proizvodne sposobnosti. Za zatiranje ogrcev v Sloveniji ni na voljo niti talnih sintetičnih insekticidov niti biotičnih pripravkov, z namenom prihodnje uporabe pa želimo na območjih škodljivosti ogrcev preizkusiti zlasti učinkovitost različnih biotičnih pripravkov ali njihovih mešanic (sklop 2), saj ležijo številni škodljivcu izpostavljeni naravni travniki na vodovarstvenih območjih ali na območjih z ekološkim kmetijstvom. V obdobju 2007-2009 je bila na območjih občin Idrija in Logatec v močno napadena tla na kmetijskih zemljiščih vnesena entomopatogena gliva Beauveria brongniartii, ki je uspela številnost ogrcev zmanjšati pod prag gospodarske škode, a so se ogrci zaradi suhe pomladi v letu 2011 ponekod spet prerazmnožili in močno prizadeli travno rušo. Velika številčnost ogrcev v tleh na nekaterih območjih (npr. Kočevska) pogojuje tudi težave zaradi ritja divjega prašiča na travinju, saj mu ogrci predstavljajo pomemben vir beljakovinske hrane. Rezultati naše raziskave bodo zato namenjeni tako kratko- kot tudi dolgoročnemu reševanju težav z ogrci na travinju, pomemben sestavni del pričujočega projekta pa je tudi izdelava tehnoloških navodil za pridelavo voluminozne krme na ogroženih območjih, ki bodo izdelana na podlagi večih poljskih poskusov z različnimi kombinacijami pravih žit in TD mešanic (sklop 3). V raziskavi bomo nadalje preučili zmožnost dolgoročnega preživetja glive B. brongniartii na črnovrškem, preverili pa bomo tudi negativni vpliv sušnih razmer na njeno rast.       Zaradi spreminjajočih vremenskih razmer, ki smo jim priča v zadnjem desetletju, želimo preveriti, če spoznanja Janežiča (1958) o hroščevih letih na različnih območjih Slovenije še veljajo. V tej zvezi želimo razviti prognostični model za napoved regijske pojavnosti in številčnosti populacije, kar bi nam omogočilo enostavnejše in zanesljivejše blaženje težav, ki jih s hranjenjem s koreninami travniških rastlin povzročajo ogrci. V ta namen bomo zbrali tudi arhivske in terenske podatke, namenjene za revizijo bionomije poljskega majskega hrošča in gozdnega majskega hrošča  (sklop 1). Z rezultati projekta želimo slediti strateškim ciljem razvoja kmetijstva v Sloveniji in Nacionalnemu programu varstva okolja.   Rezultati raziskovalnega dela na pričujočem projektu, ki v največji meri sledijo uresničevanju ciljev v javnem razpisu razpisanih tem bodo predstavljeni na obeh v Sloveniji najbolj prepoznavnih posvetovanjih iz področja kmetijstva, na posebni delavnici s tematiko integrirane pridelave živeža in krme za kmetijske svetovalce in ostale zainteresirane, v osrednji domači znanstveni reviji za področje kmetijstva in v izvirnih znanstvenih člankih. Predlagano projektno skupino predstavljajo doma in v tujini priznani raziskovalci in kmetijski strokovnjaki iz Biotehniške fakultete in KGZS – zavoda Nova Gorica, ki delujejo na področjih, na katera se neposredno ali posredno navezuje pričujoči projekt, to so varstvo rastlin, poljedelstvo, travništvo in pašništvo, kmetijska tehnika ter agrometeorologija.
Pomen za razvoj znanosti
- Nobeden od preizkušanih biotičnih agensov (tako ob samostojni uporabi kot v kombinaciji z entomopatogeno ogorčico H. bacteriophora) ni izkazal zadovoljivega insekticidnega delovanja na ogrce, saj je bila njihova številčnosti v travniških tleh odvisna predvsem od naravne populacijske dinamike; - Med belo in zeleno svetlobo nismo potrdili razlike v privabljanju odraslih osebkov poljskega majskega hrošča, v primerjavi s kemičnimi atraktanti pa so svetlobne vabe ustreznejše za privabljanje hroščev v obdobju njihovega masovnega rojenja; - Izmed preučevanih kemičnih atraktantov, ki so bolje privabljali hrošče v obdobju njihove manjše številčnosti, je najboljše delovanje pokazal cis-3-heksanol.
Pomen za razvoj Slovenije
- Od preizkušanih sintetičnih granuliranih talnih insekticidov smo zadovoljivo delovanje na ogrce poljskega majskega hrošča potrdili v letu z zmerno množino padavin pri teflurinu (13 kg/ha) in klorpirifosu (15/kg). - Ugotavljamo, da se na Kočevskem v travniških tleh pojavljajo ogrci več vrst pahljačnikov (zato so hkrati v tleh ogrci različnih razvojnih stopenj in velikosti), več kot 70 % osebkov pa pripada junijskemu hrošču. - Na širšem območju Črnega vrha nad Idrijo je poljski majski hrošč prevladujoča vrsta pahljačnikov in tudi edina gospodarsko škodljiva. - Rezultati opazovanja leta poljskega majskega hrošča kažejo na to, da so njegove populacije na ozemlju celotne Slovenije relativno maloštevilne (izjema so nekatera območja) in je škodljivec pod pragom škodljivosti, populacije gozdnega majskega hrošča (Melolontha hippocastani) pa so komaj zaznavna. - Ugotavljamo, da se v Sloveniji, poleg dveh že v preteklosti zaznanih populacij (Janežič, 1958) z zaporedjem pojavljanja III0 (let v letu 2013, npr. Idrijsko) in III1 (let v letu 2014 - Dolenjska, južna Primorska), pojavlja še ena populacija, ki se pojavlja z zaporedjem III2 (let v letu 2012, npr. Otlica, Log pod Mangartom, Podlanišče). - Dobljeni model za napoved intenzitete pojavljanja majskega hrošča ni zadovoljiv z vidika kvalitete simulacij, zato za njegovo izboljšavo z namenom uporabe v prognostične namene predlagamo vključitev drugih spremenljivk (natančnejše lokacije, tip tal in rastlinstva idr.), izboljšavo opazovalnih kriterijev, vključitev opisa vremenske situacije v letih pred hroščevim letomin predvsem vključitev daljšega niza meritev. - Pri ugotavljanju primernosti vsejavanja izbranih mešanic trav ali trav in metuljnic smo prišli do zaključka, da je največji pridelek dala mešanica, ki je bila sestavljena iz večjega števila trav (4-5) in najmanj ene detelje (črna detelja). - Ugotovili smo tudi, da imajo tla in vremenske razmere na območju Črnega Vrha zelo močan vpliv na proizvodnost travinja, saj so nizke temperature (pozen začetek rasti spomladi) in pomanjkanje vlage v tleh (poletje 2013) značilno vplivale na pridelek travne ruše. - Za dolgoročno zagotavljanje voluminozne krme na proučevanem območju je potrebno ponovno rekultivirati že zaraščena zemljišča (odstranjevanje grmov in dreves) ter opuščene in tiste v zaraščanju ponovno začeti izrabljati. Kratkoročno zagotavljanje takšne krme pa bo dovolj učinkovito tudi z obnovo travne ruše z direktnim vsejavanjem, pri čemer se je potrebno prilagajati spreminjajočim vremenskim razmeram.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno