Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Celovite rešitve sistemov rej prašičev z namenom izboljšanja konkurenčnosti slovenske prašičereje

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B400  Biomedicinske vede  Zootehnika, živinoreja, vzreja 

Koda Veda Področje
4.02  Kmetijske vede in veterina  Znanost o živalih in mlekarstvu 
Ključne besede
prašičereja, konkurenčnost, tehnologija, reja, zdravstveno varstvo, biovarnost, gospodarnost, vodenj
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  28177  Tina Flisar  Živalska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  139 
2.  21229  dr. Irena Golinar Oven  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  105 
3.  14979  Damjan Jerič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  92 
4.  11888  dr. Miran Kastelic  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  109 
5.  09755  dr. Milena Kovač  Živalska produkcija in predelava  Vodja  2011 - 2014  1.215 
6.  19045  dr. Špela Malovrh  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  895 
7.  17506  Marjeta Marušič    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  178 
8.  17508  Stanislava Pavlin    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  0 
9.  30225  Karmen Pestotnik    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  126 
10.  30760  dr. Martina Planinc  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  79 
11.  20082  dr. Vida Rezar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  346 
12.  00886  dr. Janez Salobir  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  648 
13.  19156  dr. Marina Štukelj  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  213 
14.  20040  dr. Ivan Toplak  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  532 
15.  17514  Irena Ule    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  423 
16.  28181  Janja Urankar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  242 
17.  07917  dr. Zdravko Valenčak  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  141 
18.  27546  dr. Marjeta Žemva  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  81 
19.  29649  dr. Jaka Žgajnar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  233 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.756 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.279 
3.  1394  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Murska sobota  Murska Sobota  5129940000  424 
Povzetek
Prireja prašičev v Sloveniji se v zadnjih letih zmanjšuje, s čimer se zmanjšuje tudi samooskrba s prašičjim mesom. Zmanjšuje se tako število rej kot produktivnost v obstoječih rejah. Prav tako je opaziti trend pri preusmeritvi iz vzreje pujskov (reprodukcije) v rejo pitancev, ki je delovno manj intenzivna, prinaša pa bistveno manj dohodka. Prosti trg z vstopom v EU pa je imel zaradi močno povečanega prometa z živalmi za posledico poslabšanje zdravstvenega stanja v čredah. Slovenske prašičerejske kmetije so majhne in razdrobljene, poljedeljske površine omejene, naravne danosti pa niso naklonjene večjemu obsegu reje prašičev. Kot kmetijska panoga se slovenska prašičereja sooča z globalizacijo, ki od nje zahteva industrializacijo, mnenje javnost in okoljske zahteve pa temu nasprotujejo. Slovenski trg je zaradi majhnosti izpostavljen večjim nihanjem. Priložnost (perspektiva) slovenskih prašičerejskih kmetij je v večji in učinkovitejši uporabi lastnih virov, večjem vložku in prenosu znanja, povečevanju produktivnosti in posledično manjšanju stroškov, večji kakovosti ter poslovnem povezovanju rejcev pri nastopu na trgu, ki je med najšibkejšimi točkami. Sodobno znanje in tehnologije omogočajo sonaravno in trajnostno naravnano rejo prašičev, ki temelji na lastnih virih (pridelava lastne krme v smiselnem obsegu, vzreja plemenskega podmladka), vračanju snovi v okolje (na njivske površine), specializacijo rej, biovarnost, horizontalno in vertikalno poslovno povezovanje, kakovost vhodnih surovin in neoporečnost klavnih prašičev. S projektom smo si zastavili naslednje cilje: (1) preveritev možnosti za povečanje konkurenčnosti slovenske prašičereje na nivoju panoge in kmetije, (2) zasnova modelne rešitve hlevov in spremljevalnih gospodarskih objektov, (3) izdelava tehnoloških protokolov rejskih opravil in kontrolnih točk, (4) postavitev priporočil biovarnostnih ukrepov ter načrta zdravstvenega varstva na prašičerejskem obratu, (5) vzpostavitev modelno urejenih rej (pilotske kmetije), kjer bo delo organizirano po novih priporočilih in kjer bomo spremljali ter preverjali učinkovitost ukrepov, (6) specializacija in povezovanje strokovnih služb, ki bodo tako nudile celostni pristop pri obravnavi problemov na prašičerejski kmetiji ter (7) vzpostavitev kanalov za učinkovit prenos znanja v prakso. Cilji so naravnani k izboljšanju produktivnosti, zadovoljevanju potreb prašičev, varstvu okolja, sonaravni reji, vzdrževanju, ugotavljanju in izboljšanju zdravstvenega nivoja, neoporečnosti in varnosti živalskih proizvodov ob doseganju konkurenčnih proizvodnih cen. Projekt bomo izvedli v odmih delovnih sklopih, pri čemer se prvi štirje delovni sklopi nanašajo na posamezna precej zaokrožena področja, kjer bodo sodelovali sodelavci s specifičnimi znanji v ožjem krogu, medtem ko pri zadnjih štirih delovnih sklopih načrtujemo sodelovanje širšega kroga sodelavcev z namenom enotnega pristopa k reševanju problemov ali širjenju rezultatov.
Pomen za razvoj znanosti
Zelo intenzivno smo s tujimi inštitucijami sodelovali pri validaciji molekularnih diagnostičnih kitov in izboljševanju diagnostike virusa PRRS. Bistven napredek smo naredili pri ugotavljanju, spremljanju in tipizaciji novo ugotovljenih sevov PRRS, ki se pojavljajo na območju Slovenije in jih primerjali z objavljenimi podatki iz Evrope. Genetsko smo tipizirali več kot 300 pozitivnih vzorcev na virus PRRS (regija ORF7) iz okrog 150 okuženih prašičjih rej in ugotavljali, da so številni novo ugotovljeni virusi PRRS predvsem posledica uvoza nepregledanih prašičev iz tujine, prav tako se različni virusi PRRS intenzivno prenašajo med rejami prašičev znotraj Slovenije. S pomočjo partnerjev iz Danske pa smo prvič tudi izolirali viruse PRRS na pljučnih alveolarnih makrofagih, skupaj s partnerji iz Madžarske pa smo prvič tipizirali nekatere pomembne seve PRRS iz Slovenije tudi v regiji ORF5 virusnega genoma.
Pomen za razvoj Slovenije
Na večini slovenskih prašičerejskih kmetijah rejci sprejemajo novosti zelo konzervativno. V projekt se je vključilo 16 pilotnih kmetij, ki so se razlikovale po prireji in zdravstvenem statusu. Hlevi so bili zaradi postopnih adaptacij različno urejeni, različne kategorije so bile uhlevljene skupaj, da so čim bolje izkoristili razpoložljive hlevske površine. Glede na njihove zmožnosti smo rejcem predlagali izboljšave pri uhlevitvi in izvajanju rejskih opravil. Na kmetijah, kjer so predlagane spremembe vpeljali, se je produktivnost povečala. S sinhronizacijo odstavitev se je povečala velikost skupin v vzreji in pitanju, olajšala razporeditev del, saj periodična dela opravljajo le na 3 ali 5 tednov, večja je zanesljivost napovedi plemenskih vrednosti. Večtedenski proizvodni ritem je primeren tudi za manjše črede. Pri 5-tedenskem proizvodnem ritmu tako v čredi z 20 svinjami hkrati prasi pet svinj, v vzrejališče je tako hkrati naseljenih najmanj 50 tekačev. Pri manjših čredah pa je primerno tudi povezovanje rejcev, kjer si poslovni partnerji razdelijo posamezne faze reje. Tudi oblikovanje skupin po odstavitvi je enostavneje, saj združujemo svinje v istem fiziološkem stadiju. Največji problem na pilotnih kmetijah je predstavljal PRRS. Glede na velikost čred je bila sprva kot najučinkovitejši ukrep eradikacije PRRS predlagana depopulacija, vendar pa so bile med pilotnimi kmetijami tudi nukleusi, kjer to ne pride v poštev. Dokazali smo, da virus PRRS lahko v rejah eliminiramo oz. izkoreninimo tudi z drugimi metodami. Z izvajanjem zunanje in notranje biovarnosti, ločevanjem starostnih kategorij prašičev in boljšo oskrbo (higieno, krmo) lahko negativne učinke te in nekaterih drugih obolenj (npr. cirkoviroze) zadržimo na obvladljivem nivoju oz. bolezen v celoti izkoreninimo. Pilotne kmetije so dober model za preveritev novih tehnologij v naših pogojih in prenos znanja v prakso, vendar zaradi je biovarnostnih ukrepov prihod drugih rejcev, da bi se priučili novih opravil, zelo omejem. Potrebno bi bilo vzpostaviti demonstracijski center z najmanj 300 plemenskimi svinjami v čredi in pitanjem, kjer bodo rejci pod strokovnim vodstvom spoznavali novosti v tehnologiji in jih prenašali v svoje reje. Nova spoznanja in znanja vključujemo tudi v pedagoški proces. Tehnološke novosti smo na pilotnih kmetijah najlažje uvedli s skupnim pristopom veterinarske in živinorejske stroke. Omenjeni skupni pristop služb je smiselno nadgraditi v specialistični skupini za prašičerejo, kjer bodo strokovnjaki iz različnih področjih znotraj panoge. Izdelali smo priročnike z jasnimi navodili, kritičnimi točkami in kontrolnimi točkami. Primerjava rezultatov s standardi omogoča rejcem lažjo presojo rezultatov prireje. Za prakso smo tako izdelali orodja za lažje sprejemanje odločitev v reji. Prašičereja je v zadnjem času pridobila precejšen negativen prizvok tako med državljani kot tudi med rejci. Vzroke lahko iščemo v slabi poslovni organiziranosti in premajhnem sprejemanju novosti. Pomembna aktivnost bi torej bila promocija panoge in seznanjenje družbe z ukrepi za boljše počutje prašičev in varovanja okolja. Precejšne so tudi administrativne ovire pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za posodobitve rej.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno