Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Razvoj celovitega sistema za obvladovanje proizvodnih in dohodkovnih tveganj v slovenskem kmetijstvu in ribištvu

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.08  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Ekonomika agroživilstva in razvoj podeželja 

Koda Veda Področje
S187  Družboslovje  Ekonomika kmetijstva 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Upravljanje s tveganji, javne podpore, škodno in dohodkovno zavarovanje, vzajemne zavarovalne sheme,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  27849  dr. Boštjan Aver  Ekonomija  Raziskovalec  2011 - 2013  179 
2.  10890  dr. Emil Erjavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  1.158 
3.  23005  dr. Ajda Fošner  Matematika  Raziskovalec  2011 - 2013  366 
4.  16329  dr. Luka Juvančič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2011 - 2013  408 
5.  13487  dr. Stanko Kavčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  396 
6.  24297  dr. Maja Kožar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2012 - 2013  164 
7.  19316  dr. Aleš Kuhar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  639 
8.  25012  mag. Ben Moljk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2012 - 2013  349 
9.  06832  dr. Jurij Pohar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  212 
10.  08718  dr. Miroslav Rednak  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  505 
11.  10120  dr. Alenka Temeljotov Salaj  Psihologija  Raziskovalec  2011 - 2013  364 
12.  22247  dr. Jaka Vadnjal  Ekonomija  Raziskovalec  2011 - 2013  689 
13.  05661  dr. Tinca Volk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  537 
14.  29649  dr. Jaka Žgajnar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  217 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.876 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.121 
3.  1612  GEA College - Fakulteta za podjetništvo  Ljubljana  5939739  1.699 
Povzetek
PROBLEM: Kmetijstvo in ribištvo sta gospodarski dejavnosti z izrazitim nihanjem cen in proizvodnje. Nihanja so kompleksen pojav in rezultat nenadnih ali dolgoročnih sprememb naravnih, zdravstvenih in podnebnih razmer ter vpliva sprememb agrarnopolitičnega in makroekonomskega okolja. Z liberalizacijo kmetijskih trgov in politik se tveganja izrazito povečujejo in raste potreba po novem definiranju in strategijah upravljanja s tveganji. Tveganja obvladujemo z zasebnimi strategijami in načrtovanjem ter javnimi podporami. Oblike upravljanja ločimo na strategije razpršitve tveganj in gospodarskega povezovanja ter na  različne oblik zavarovanj. Podpore škodnemu in dohodkovnemu zavarovanju kmetijstva so predmet javnih politik v različnih državah in gospodarskih sistemih. Javna vloga se širi in prevzema tudi del vloge tradicionalnih tržno-cenovnih in strukturnih podpor v kmetijstvu in ribištvu. Evropska unija tako tudi načrtuje, da bo v politiki po letu 2014 mogoče tovrstne podpore v obliki posebnih ukrepov politike razvoja podeželja mogoče izvajati tudi z evropskimi sredstvi. Slovenija ima tradicijo s podporami škodnemu zavarovanju in s podporami v izrednih razmerah, jasno pa se kaže potreba po premisleku in koncipiranju tudi javnih shem na področju dohodkovnih zavarovanj, predvsem v obliki vzajemnih javno-zasebnih skladov in različnih oblikah pozavarovanja. Preučitev možnosti tovrstnih podpor, njihovih učinkov ter potencialnega sprejemanja s strani opravičencev in izgradnja novega institucionalnega okvirja za upravljanje s tveganji sta pomembni vprašanji slovenske kmetijske politike. Novi pristopi se bodo soočili z averzijo do tveganja pri večini potencialnih upravičencev in institucionalne ovire za opredelitev dohodkovnih zavarovanj. Upravljanje s tveganji je tudi izziv in novo področje agrarnoekonomskih raziskov, ki lahko podprejo odločanje na tem področju.   CILJI: Cilj projekta je, da prispeva potrebne teoretične in analitične podlage, predvsem pa praktične predloge, ki bi jih nosilci odločanja lahko uporabili pri vzpostavitvi sistemskega pristopa obvladovanja tveganj v slovenskem kmetijstvu in ribištvu. Opravljen bo sistematičen pregled relevantnih virov tveganj in opisane strategije upravljanja s tveganji s posebnim poudarkom na vlogi države (posebej po državah EU 27 in izbranih OECD državah); izvedena bo presoja učinkovitosti sistemov za upravljanje s tveganji v slovenskem kmetijstvu in ribištvu ter raziskati možnosti za njihovo izboljšanje z oblikovanjem in testiranjem scenarijskih predlogov s pomočjo simulacijskih modelov in oceno javnofinančnih implikacij. Projekt bomo zaključili s priporočili nosilcem odločanja.   METODA: Projekt je strukturiran po vsebinskih delovnih sklopih: 1) Viri tveganj v kmetijstvu in ribištvu ter sistemi za obvladovanje le-teh (pregled virov in sistemov obvladovanja tveganja ter možnosti aktivnega poseganja države). 2) Primerjalni politično-ekonomski in pravni pregled sistemov za upravljanje s tveganji v Sloveniji, EU in izbranih državah OECD. 3) Presoja učinkovitosti sistemov za upravljanje s tveganji v kmetijstvu in ribištvu v Sloveniji (intervjuji s ključnimi deležniki, anketna raziskava, oblikovanje scenarijev). 4) Scenarijska modelna presoja različnih politik upravljanja s tveganji. 5) Zaključna mnenja in priporočila nosilcem odločanja (evalvacija prednosti in slabosti potencialnih rešitev upravljanja s tveganji, priprava koncepta javno-zasebne zavarovalne sheme z osnutkom izvedbenega načrta).   Ob študiju literature in logično-strukturiranem razvoju in koncipiranju rešitev so ključne metode poglobljeni intervjuji z mnenjskimi voditelji, širše anketiranje deležnikov in izgradnja simulacijskih modelov za preverjanje učinkov različnih javnih shem na ravni kmetijskih gospodarstev in ravni države.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt je prvi v Sloveniji, ki se posveča problematiki upravljanja s tveganji v kmetijstvu in ribištvu. Pomen raziskovalnega projekta za znanstveno in raziskovalno delo v Sloveniji gre ocenjevati iz vidika, da gre za področje, ki vsled naraščajoči proizvodni in ekonomski tveganosti kmetijske in ribiške proizvodnje pridobiva na pomenu. O tem priča tudi dejstvo, da je prispevek, ki je nastal na podlagi raziskovalnih rezultatov tega projekta, bil izbran za vabljeno predavanje na 6. Slovenski konferenci agrarnih ekonomistov (referenca št.2, tč.8). V mednarodnem okviru kaže izpostaviti izvirnost raziskovalnega pristopa in kompleksnost simulacijskega modela za oceno dohodkovnih tveganj v slovenskem kmetijstvu. Model na originalen način rešuje splošno prisoten problem pomanjkanja verodostojnih podatkov o ekonomskih kazalnikih kmetijstva v pogojih tveganja na ravni posameznega kmetijskega gospodarstva. Združuje različne podatkovne vire z namenom čim boljšega simuliranja dohodkovnega položaja posameznega kmetijskega gospodarstva. Ključen podatkovni vir na ravni kmetijskega gospodarstva predstavljajo podatki zbrani iz oddanih vloge za subvencije, iz česar je rekonstruirana proizvodnja konkretnega kmetijskega gospodarstva. Bistvena prednost pristopa je, da pokrijemo večino kmetijskih gospodarstev znotraj kmetijstva. Razvit pristop je možno uporabiti tudi v drugih državah. Namen modela je, da lahko ob različnih scenarijskih predpostavkah ocenjujemo dohodkovno nihanja na nivoju skupin kmetijskih gospodarstev, velikostnih skupin, regij in sektorjev znotraj kmetijstva. Iz metodološkega vidika pristop temelji na Monte Carlo simulacijah in ob analitično definiranih naključnih porazdelitvah ključnih naključnih spremenljivk omogoča rekonstruiranje in podrobno analizo ter študiranje dohodkovnih nihanj. Iz znanstvenega vidika razvit pristop predstavlja dodaten izziv, nadaljnje vključitve drugih dostopnih podatkovnih virov na nivoju posameznega kmetijskega gospodarstva za natančnejše definiranje razlik med kmetijskimi gospodarstvi v obsegu izpostavljenosti posameznim virom tveganja. Izhajajoč iz tega ocenjujemo, da gre za originalen in metodološko korekten pristop s potencialom pridobitve rezultatov velike praktične vrednosti. Načrtovana je objava enega do dveh prispevkov v revijah s faktorjem vpliva s področja ekonomskega modeliranja oziroma ekonomike kmetijstva.
Pomen za razvoj Slovenije
Glavni pomen rezultatov raziskovalnega projekta vidimo v tem, da gospodarskim subjektom v kmetijstvu in ribištvu, nosilcem odločanja v kmetijski politiki in ostalim zainteresiranim deležnikom daje vpogled v vire tveganj v slovenskem kmetijstvu in ribištvu in v strategije upravljanja z njimi. Poleg teoretičnih in analitičnih podlag rezultati projekta posredujejo tudi praktične predloge, ki bi jih nosilci odločanja lahko uporabili pri vzpostavitvi sistemskega pristopa obvladovanja tveganj v slovenskem kmetijstvu in ribištvu v obdobju po letu 2014. Alternativni predlogi vsebujejo informacije o tipu upravljanja s tveganji, pravnih osnovah in organizacijski obliki, izvedbeni načrt, izračun ekonomskih kazalnikov uspešnosti in oceno višine soudeležbe iz proračunskih sredstev. Med priporočili za ureditev sistema upravljanja s tveganji v kmetijstvu v obdobju naslednje proračunske perspektive EU (2014-2020) smo oblikovali predloge po kriterijih relevantnosti predlaganih rešitev za Slovenijo, njihovo praktično izvedljivost in možnost sofinanciranja iz naslova Programa razvoja podeželja 2014-20. V delu rezultatov, ki se nanaša na problematiko dohodkovnih tveganj v kmetijstvu, pa se projekt dotika vprašanj dolgoročne organiziranosti upravljanja s tveganji v kmetijstvu in ribištvu. Rezultati projekta dajejo informacijo o velikostnem redu dohodkovnih tveganj v kmetijstvu in o tem, kako kako tveganja varirajo po posameznih tipih kmetijske proizvodnje, velikostnih razredih in/ali regijah. Daje osnovo načrtovalcem odločanja v kmetijski politiki v tistem segmentu ukrepov kmetijske politike, ki se nanaša na dohodkovni problem kmetijstva. Med te ukrepe zagotovo spada tudi vprašanje dohodkovnih zavarovanj v kmetijstvu. Kot je bilo nakazano že v kratki predstavitvi rezultatov projekta, gre za mehanizem, ki bo po veliki verjetnosti pridobival na pomenu tudi v evropskem, posledično tudi v slovenskem prostoru. Rezultati pričujočega projekta odpirajo to vprašanje. Ob konkretnih priporočilih glede pripravljalnih aktivnosti dajejo tudi podatkovno in modelno osnovo za razvoj mehanizmov za upravljanje z dohodkovnimi tveganji v dolgoročnejši časovni perspektivi, najverjetneje po letu 2020.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno