Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kakovost rib na slovenskem trgu in analiza možnosti prilagajanja ponudbe rib povpraševanju z namenom zagotavljanja prehranske varnosti prebivalstva in zviševanja konkurenčnosti ribiškega sektorja(Zdrava riba - zdrav kot riba, konkurenčen ribič - zadovolj

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.04  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava  Predelava animalnih surovin 

Koda Veda Področje
B402  Biomedicinske vede  Gojenje vodnih živali, ribogojstvo 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Ribištvo/akvakultura/kakovost/prehranska varnost/ponudba/potrošnja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28675  dr. Urša Golob Podnar  Sociologija  Raziskovalec  2011 - 2014  459 
2.  12315  dr. Ester Heath  Varstvo okolja  Raziskovalec  2011 - 2014  595 
3.  05027  dr. Milena Horvat  Kemija  Raziskovalec  2011 - 2014  1.878 
4.  08405  dr. Marija Klopčič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  721 
5.  27733  dr. Tina Kosjek  Varstvo okolja  Raziskovalec  2014  358 
6.  33325  dr. Urška Kristan  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  33 
7.  15194  dr. Alenka Levart  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  323 
8.  18287  dr. Darja Mazej  Kemija  Raziskovalec  2011 - 2014  377 
9.  30883  dr. Ana Miklavčič Višnjevec  Kemija  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  111 
10.  17520  Anica Mušič    Tehnični sodelavec  2011 - 2014 
11.  23577  dr. Andrej Osterc  Kemija  Raziskovalec  2011 - 2012  44 
12.  08946  Silva Perko    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  51 
13.  21606  dr. Klement Podnar  Sociologija  Raziskovalec  2011 - 2014  540 
14.  06832  dr. Jurij Pohar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  212 
15.  00886  dr. Janez Salobir  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  648 
16.  01873  dr. Vekoslava Stibilj  Kemija  Vodja  2011 - 2014  686 
17.  17515  Janez Vidmar    Tehnični sodelavec  2011 - 2014 
18.  25667  dr. Tea Zuliani  Varstvo okolja  Raziskovalec  2014  310 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  89.989 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.549 
3.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.131 
Povzetek
Povprečna letna poraba rib na prebivalca je v Sloveniji med najnižjimi v Evropi in  znaša 7 kg. Celotna letna proizvodnja rib v Sloveniji (ulov in akvakultura) je v preteklih letih znašala okrog 3.000 ton. To pomeni, da domača proizvodnja predstavlja približno petino skupne porabe rib. Kljub temu se nekateri domači  ribiči in ribogojci srečujejo s težavami pri plasmaju izdelkov na trg in so nizko konkurenčni. Podatkov o dejanski porabi rib in njeni porazdeljenosti po različnih regijah v Sloveniji, starostnih in ekonomskih kategorijah, pa tudi o preferencah in zaznavah ter morebitnih ovirah potrošnikov pri rabi rib v prehrambne namene, je zelo malo. Prav tako nimamo sistematično zbranih in analiziranih podatkov o prehranski kvaliteti rib in vsebnosti snovi, ki so koristne ali škodljive za zdravje. Kakovost in varnost, oziroma z njo povezano zdravstveno tveganje  pri uživanju rib, sta pomembni, ne pa tudi edini spremenljivki, ki odločata o uporabi rib za prehrano. Pomembni dejavniki so tudi fizikalne in senzorične lastnosti, cena, razpoložljivost, priročnost, kot tudi osebno zanimanje za zdravje in zdravo prehrano. V raziskovalni nalogi bomo  za ribe, ki so v Sloveniji najpomembnejše s stališča proizvodnje ali porabe, analizirali vsebnost težkih kovin in polikloriranih bifenilov, ter določili kemijsko sestavo ribjega mesa, s posebnim poudarkom na vsebnosti maščobnih kislin. S primerjavo  dobljenih parametrov pri posameznih ribah s priporočenimi standardi, bomo ugotovili katere ribe so s stališča tveganja za zdravje in ugodnega vpliva na zdravje, bolj oziroma manj priporočljive za uživanje. Na strani ponudbe bomo s pomočjo kvantitativnih raziskovalnih metod pridobili podrobne podatke o vrsti, količini, časovni razporeditvi in načinu  ulova, proizvodnje in plasmaja rib. S kvalitativnimi metodami pa pridobili podatke o težavah s katerimi se srečujejo proizvajalci pri ulovu, proizvodnji in plasmaju, njihovim mnenjem o vzrokih za te težave in pogledi na možnosti odpravljanja težav. Na strani povpraševanja bomo s kvantitativnimi metodami zbrali podatke o porabi rib v posameznih demografskih in geografskih segmentih glede na mesto, količino, vrsto in pogostost nakupa. S kvalitativnimi metodami pa bomo  dobili vpogled o  predstavah, ki jih imajo potrošniki glede različnih parametrov (izvora, svežine, kontrole kakovosti, varnosti) ter  analizirali, kako te predstave vplivajo na percepcijo in na nakupno obnašanje. Na osnovi sintetiziranih  rezultatov bomo izdelali priporočila za izdelavo strategij, s katerimi lahko različne vladne in nevladne organizacije izboljšajo informiranost prebivalstva v zvezi koristnostjo in škodljivostjo uživanja rib in na ta način dvignili prehransko varnost prebivalstva. Na podlagi poznavanja možnosti in kapacitet slovenskih proizvajalcev ter na podlagi celotnega stanja na trgu, bomo identificirali slabosti in prednosti ter priložnosti in nevarnosti za vsako skupino proizvajalcev. Zanje bomo izdelali priporočila, kako v večji meri izkoristiti priložnosti in se izogniti nevarnostim ter priporočila, na kakšen način odpraviti slabosti in še povečati prednosti posameznih domačih proizvajalcev, predvsem v primerjavi s tujo konkurenco. Rezultati raziskave bodo koristili vladnim organizacijam kot osnova za pripravo ukrepov, s katerimi bo mogoče ob zboljšani konkurenčnosti slovenskih ribičev in ribogojcev, spreminjati prehranske vzorce prebivalstva in s tem povečati prehransko varnost in zdravje prebivalstva.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je za razvoj znanosti pomemben predvsem v tem smislu, da so v projektu kombinirano uporabljene metode naravoslovnih in družboslovnih ved, kar je omogočilo celovito obravnavo problematike in kompleksno iskanje rešitev. Analizne metode, uporabljene za določanje vsebnosti posameznih koristnih in škodljivih sestavin v ribah, so bile takšne, da je mogoče dobljene rezultate primerjati z rezultati, ki so jih drugi avtorji našli pri drugih populacijah istih vrst rib. Prav tako je uporaba raziskovalnih metod, kot sta conjoint metoda in metoda fokusnih skupin, s katerimi smo pri potrošnikih raziskovali percepcijo različnih vrst in kategorij rib, omogočila da smo rezultate dobljene na populaciji potrošnikov v Sloveniji, primerjali z rezultati podobnih raziskav v tujini. Na ta način so bili postavljeni standardi raziskovalnih metod, ki zagotavljajo, da bo mogoče problematiko v prihodnje proučevati konsistentno in kompleksno.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati tega projekta so pokazali, da so različni deležniki imeli precej pomanjkljive ali celo napačne predstave tako o pomenu rib pri zagotavljanju nekaterih koristih snovi za uravnoteženo prehrano, kakor tudi glede vsebnosti zdravju nevarnih snovi, ki naj bi jih vsebovale ribe. Iz rezultatov raziskave je mogoče zaključiti, da so bile napačne tudi predstave o pomenu domačih rib za oskrbo slovenskega trga, zlasti s stališča količin, pa tudi glede tega kakšna je percepirana kakovosti posameznih vrst rib pri potrošnikih, predvsem glede na njihov izvor. Določitev objektivne kakovosti posameznih rib, merjene s prisotnostjo oziroma odsotnostjo za zdravje koristnih oziroma škodljivih snovi, kar je eden od rezultatov naše raziskave, bo omogočila potrošnikom informirano nakupno odločitev in jim s tem zagotovila večjo prehransko varnost. Drug rezultat, to je določitev faktorjev, ki pri potrošnikih vplivajo na percipirano kakovost rib, pa bo omogočil ribičem in ribogojcem, da bodo oblikovali takšen trženjski splet in izbrali takšen poslovni model, ki jim bo zagotavljal večjo konkurenčnost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno