Projekti / Programi
Kakovost rib na slovenskem trgu in analiza možnosti prilagajanja ponudbe rib povpraševanju z namenom zagotavljanja prehranske varnosti prebivalstva in zviševanja konkurenčnosti ribiškega sektorja(Zdrava riba - zdrav kot riba, konkurenčen ribič - zadovolj
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.02.04 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
Predelava animalnih surovin |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B402 |
Biomedicinske vede |
Gojenje vodnih živali, ribogojstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Ribištvo/akvakultura/kakovost/prehranska varnost/ponudba/potrošnja
Raziskovalci (18)
Organizacije (3)
Povzetek
Povprečna letna poraba rib na prebivalca je v Sloveniji med najnižjimi v Evropi in znaša 7 kg. Celotna letna proizvodnja rib v Sloveniji (ulov in akvakultura) je v preteklih letih znašala okrog 3.000 ton. To pomeni, da domača proizvodnja predstavlja približno petino skupne porabe rib. Kljub temu se nekateri domači ribiči in ribogojci srečujejo s težavami pri plasmaju izdelkov na trg in so nizko konkurenčni.
Podatkov o dejanski porabi rib in njeni porazdeljenosti po različnih regijah v Sloveniji, starostnih in ekonomskih kategorijah, pa tudi o preferencah in zaznavah ter morebitnih ovirah potrošnikov pri rabi rib v prehrambne namene, je zelo malo. Prav tako nimamo sistematično zbranih in analiziranih podatkov o prehranski kvaliteti rib in vsebnosti snovi, ki so koristne ali škodljive za zdravje. Kakovost in varnost, oziroma z njo povezano zdravstveno tveganje pri uživanju rib, sta pomembni, ne pa tudi edini spremenljivki, ki odločata o uporabi rib za prehrano. Pomembni dejavniki so tudi fizikalne in senzorične lastnosti, cena, razpoložljivost, priročnost, kot tudi osebno zanimanje za zdravje in zdravo prehrano.
V raziskovalni nalogi bomo za ribe, ki so v Sloveniji najpomembnejše s stališča proizvodnje ali porabe, analizirali vsebnost težkih kovin in polikloriranih bifenilov, ter določili kemijsko sestavo ribjega mesa, s posebnim poudarkom na vsebnosti maščobnih kislin. S primerjavo dobljenih parametrov pri posameznih ribah s priporočenimi standardi, bomo ugotovili katere ribe so s stališča tveganja za zdravje in ugodnega vpliva na zdravje, bolj oziroma manj priporočljive za uživanje.
Na strani ponudbe bomo s pomočjo kvantitativnih raziskovalnih metod pridobili podrobne podatke o vrsti, količini, časovni razporeditvi in načinu ulova, proizvodnje in plasmaja rib. S kvalitativnimi metodami pa pridobili podatke o težavah s katerimi se srečujejo proizvajalci pri ulovu, proizvodnji in plasmaju, njihovim mnenjem o vzrokih za te težave in pogledi na možnosti odpravljanja težav.
Na strani povpraševanja bomo s kvantitativnimi metodami zbrali podatke o porabi rib v posameznih demografskih in geografskih segmentih glede na mesto, količino, vrsto in pogostost nakupa. S kvalitativnimi metodami pa bomo dobili vpogled o predstavah, ki jih imajo potrošniki glede različnih parametrov (izvora, svežine, kontrole kakovosti, varnosti) ter analizirali, kako te predstave vplivajo na percepcijo in na nakupno obnašanje.
Na osnovi sintetiziranih rezultatov bomo izdelali priporočila za izdelavo strategij, s katerimi lahko različne vladne in nevladne organizacije izboljšajo informiranost prebivalstva v zvezi koristnostjo in škodljivostjo uživanja rib in na ta način dvignili prehransko varnost prebivalstva. Na podlagi poznavanja možnosti in kapacitet slovenskih proizvajalcev ter na podlagi celotnega stanja na trgu, bomo identificirali slabosti in prednosti ter priložnosti in nevarnosti za vsako skupino proizvajalcev. Zanje bomo izdelali priporočila, kako v večji meri izkoristiti priložnosti in se izogniti nevarnostim ter priporočila, na kakšen način odpraviti slabosti in še povečati prednosti posameznih domačih proizvajalcev, predvsem v primerjavi s tujo konkurenco. Rezultati raziskave bodo koristili vladnim organizacijam kot osnova za pripravo ukrepov, s katerimi bo mogoče ob zboljšani konkurenčnosti slovenskih ribičev in ribogojcev, spreminjati prehranske vzorce prebivalstva in s tem povečati prehransko varnost in zdravje prebivalstva.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je za razvoj znanosti pomemben predvsem v tem smislu, da so v projektu kombinirano uporabljene metode naravoslovnih in družboslovnih ved, kar je omogočilo celovito obravnavo problematike in kompleksno iskanje rešitev. Analizne metode, uporabljene za določanje vsebnosti posameznih koristnih in škodljivih sestavin v ribah, so bile takšne, da je mogoče dobljene rezultate primerjati z rezultati, ki so jih drugi avtorji našli pri drugih populacijah istih vrst rib. Prav tako je uporaba raziskovalnih metod, kot sta conjoint metoda in metoda fokusnih skupin, s katerimi smo pri potrošnikih raziskovali percepcijo različnih vrst in kategorij rib, omogočila da smo rezultate dobljene na populaciji potrošnikov v Sloveniji, primerjali z rezultati podobnih raziskav v tujini. Na ta način so bili postavljeni standardi raziskovalnih metod, ki zagotavljajo, da bo mogoče problematiko v prihodnje proučevati konsistentno in kompleksno.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati tega projekta so pokazali, da so različni deležniki imeli precej pomanjkljive ali celo napačne predstave tako o pomenu rib pri zagotavljanju nekaterih koristih snovi za uravnoteženo prehrano, kakor tudi glede vsebnosti zdravju nevarnih snovi, ki naj bi jih vsebovale ribe. Iz rezultatov raziskave je mogoče zaključiti, da so bile napačne tudi predstave o pomenu domačih rib za oskrbo slovenskega trga, zlasti s stališča količin, pa tudi glede tega kakšna je percepirana kakovosti posameznih vrst rib pri potrošnikih, predvsem glede na njihov izvor. Določitev objektivne kakovosti posameznih rib, merjene s prisotnostjo oziroma odsotnostjo za zdravje koristnih oziroma škodljivih snovi, kar je eden od rezultatov naše raziskave, bo omogočila potrošnikom informirano nakupno odločitev in jim s tem zagotovila večjo prehransko varnost. Drug rezultat, to je določitev faktorjev, ki pri potrošnikih vplivajo na percipirano kakovost rib, pa bo omogočil ribičem in ribogojcem, da bodo oblikovali takšen trženjski splet in izbrali takšen poslovni model, ki jim bo zagotavljal večjo konkurenčnost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo
