Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 
Ključne besede
Proizvodna sposobnost, gozdno rastišče, metode ugotavljanja proizvodne sposobnosti, prostorski model
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (5)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  10801  dr. Andrej Bončina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta/programa  2011 - 2013  494 
2.  08376  dr. Igor Dakskobler  Biologija  Raziskovalec  2011 - 2013  662 
3.  27615  dr. Andrej Ficko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2011 - 2013  140 
4.  20035  dr. Aleš Kadunc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  149 
5.  25666  dr. Aleš Poljanec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  216 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  63.646 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.435 
Povzetek
V Sloveniji inventarizacije proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč še nismo zaključili, čeprav predstavlja poznavanje proizvodnih potencialov eno izmed ključnih informacij o gozdnih ekosistemih. Metodologije ugotavljanja proizvodnih sposobnosti gozda so različne, njihova primernost je odvisna od strukturnih značilnosti gozdnih sestojev. Za večji del slovenskih razmer je najuporabnejša metodologija rastiščnega indeksa pri različnih referenčnih starostih gozdnih sestojev. Predlog raziskave obsega pet raziskovalnih sklopov, in sicer (1) nadaljevanje in na nekaterih rastiščnih enotah zaključek proučevanja proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč, (2) sinteza vseh opravljenih raziskav v Sloveniji, (3) presoja in dopolnitev metodoloških pristopov, (4) izdelava izhodišč za pripravo prostorskega modela ter (5) predlog metodologije za dokončanje ugotavljanja proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč v Sloveniji. Proizvodne sposobnosti še neproučenih rastiščnih enot bomo ugotavljali z metodo rastiščnega indeksa (SI), pri kateri bomo glede na rastiščne enote uporabili različne referenčne starosti (100, 50 in 20 let). Na nekaterih rastiščnih enotah bomo prirastoslovne raziskave dopolnili s fitocenološkimi raziskavami, ugotovljene fitoindikacijske vrednosti bodo podlaga za primerjalne ocene proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč. Na podlagi dosedanjih raziskav proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč ter različnih dostopnih podatkovnih zbirk bodo analizirane odvisnosti med proizvodnimi potenciali gozdnih rastišč (ugotovljenimi rastiščnimi indeksi), priraščanjem gozdnih sestojev na teh rastiščih ter fitoindikacijskimi vrednostmi itn. Uporabili bomo prostorski informacijski sistem ter različne multivariatne statistične metode. Na podlagi teh in dosedanjih rezultatov raziskav proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč v Sloveniji ter presoje uporabljenih metodoloških pristopov bomo oblikovali izhodišča za pripravo prostorskega modela in predlagali postopek za zaključek inventarizacije proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč v Sloveniji. Rezultati projekta bodo pomembni za temeljno spoznavanje gozdnih ekosistemov, za gozdnogospodarsko načrtovanje in prostorsko planiranje, cenitve vrednosti gozdnih zemljišč in izračun potencialnega ponora CO2 v gozdnih ekosistemih.
Pomen za razvoj znanosti
Poznavanje produkcijske sposobnosti je sestavni del temeljnega znanja o gozdnih ekosistemih, ki je pomembno za upravljanje gozdov in njihovo vrednotenje. Projekt je v znatni meri izpopolnil vrzeli v poznavanju proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč. Neproučeni ostajajo le še naslednji gozdni rastiščni tipi: dinarsko ruševje (3.267 ha; praktično ni produkcije debeljadi), primorsko podgorsko bukovje na karbonatih (2.238 ha), primorsko gorsko bukovje (1.905 ha), predalpsko smrekovje na morenah in pobočnih gruščih (975 ha), vezovje z ozkolistnim jesenom (644 ha), predalpsko-alpsko podalpinsko bukovje (620 ha), grmičavo vrbovje (314 ha), visoka barja (praktično ni produkcije debeljadi; 162 ha), orogeno vrbovje (ni evidentiranih površin) in črnikovje (ni evidentiranih površin). Iz tega sledi, da je ostalo zelo malo površin neproučenih, med njimi pa je veliko takšnih, ki jih s klasičnimi gozdarskimi tehnikami ocenjevanja produkcije ne moremo analizirati. Poleg tega ostaja odprto vprašanje ugotavljanja produkcijske sposobnosti neavtohotnih vrst (npr. robinija) in obsežnih nasadov vrst, razširjenih izven naravnega areala. V tem pogledu ostaja nezadostno raziskan črni bor (Primorska). Menimo, da lahko nezadostno raziskana področja in drevesne vrste raziščemo po v zadnjih 30 leti uveljavljeni metodi rastiščnih indeksov (SI).
Pomen za razvoj Slovenije
Gozd v Sloveniji pokriva več kot 60% površine. Poleg številnih neproizvodnih funkcij gozda ostaja proizvodnja lesa med najpomembnejšimi funkcijami gozda, pri čemer pa je za izkoriščenost proizvodnih potencialov najprej potrebno poznati proizvodno sposobnost gozdnih rastišč. Zanesljivost poznavanja potencialov bistveno prispeva k napovedim možnosti povečanja obnovljivih virov energije, možnostim gospodarske rasti z odpiranjem novih delovnih mest v gozdarstvu in priložnosti za samozaposlitev. Poznavanje proizdovnih potencialov daje tudi natančnejše ocene možnosti ponora CO2 na nacionalnem nivoju ter s tem prispeva k nacionalni okoljski politiki.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno