Projekti / Programi
Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Proizvodna sposobnost, gozdno rastišče, metode ugotavljanja proizvodne sposobnosti, prostorski model
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
10801 |
dr. Andrej Bončina |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2011 - 2013 |
517 |
| 2. |
08376 |
dr. Igor Dakskobler |
Biologija |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
701 |
| 3. |
27615 |
dr. Andrej Ficko |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Tehnični sodelavec |
2011 - 2013 |
166 |
| 4. |
20035 |
dr. Aleš Kadunc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
150 |
| 5. |
25666 |
dr. Aleš Poljanec |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
249 |
Organizacije (2)
Povzetek
V Sloveniji inventarizacije proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč še nismo zaključili, čeprav predstavlja poznavanje proizvodnih potencialov eno izmed ključnih informacij o gozdnih ekosistemih. Metodologije ugotavljanja proizvodnih sposobnosti gozda so različne, njihova primernost je odvisna od strukturnih značilnosti gozdnih sestojev. Za večji del slovenskih razmer je najuporabnejša metodologija rastiščnega indeksa pri različnih referenčnih starostih gozdnih sestojev. Predlog raziskave obsega pet raziskovalnih sklopov, in sicer (1) nadaljevanje in na nekaterih rastiščnih enotah zaključek proučevanja proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč, (2) sinteza vseh opravljenih raziskav v Sloveniji, (3) presoja in dopolnitev metodoloških pristopov, (4) izdelava izhodišč za pripravo prostorskega modela ter (5) predlog metodologije za dokončanje ugotavljanja proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč v Sloveniji. Proizvodne sposobnosti še neproučenih rastiščnih enot bomo ugotavljali z metodo rastiščnega indeksa (SI), pri kateri bomo glede na rastiščne enote uporabili različne referenčne starosti (100, 50 in 20 let). Na nekaterih rastiščnih enotah bomo prirastoslovne raziskave dopolnili s fitocenološkimi raziskavami, ugotovljene fitoindikacijske vrednosti bodo podlaga za primerjalne ocene proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč. Na podlagi dosedanjih raziskav proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč ter različnih dostopnih podatkovnih zbirk bodo analizirane odvisnosti med proizvodnimi potenciali gozdnih rastišč (ugotovljenimi rastiščnimi indeksi), priraščanjem gozdnih sestojev na teh rastiščih ter fitoindikacijskimi vrednostmi itn. Uporabili bomo prostorski informacijski sistem ter različne multivariatne statistične metode. Na podlagi teh in dosedanjih rezultatov raziskav proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč v Sloveniji ter presoje uporabljenih metodoloških pristopov bomo oblikovali izhodišča za pripravo prostorskega modela in predlagali postopek za zaključek inventarizacije proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč v Sloveniji. Rezultati projekta bodo pomembni za temeljno spoznavanje gozdnih ekosistemov, za gozdnogospodarsko načrtovanje in prostorsko planiranje, cenitve vrednosti gozdnih zemljišč in izračun potencialnega ponora CO2 v gozdnih ekosistemih.
Pomen za razvoj znanosti
Poznavanje produkcijske sposobnosti je sestavni del temeljnega znanja o gozdnih ekosistemih, ki je pomembno za upravljanje gozdov in njihovo vrednotenje. Projekt je v znatni meri izpopolnil vrzeli v poznavanju proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč. Neproučeni ostajajo le še naslednji gozdni rastiščni tipi: dinarsko ruševje (3.267 ha; praktično ni produkcije debeljadi), primorsko podgorsko bukovje na karbonatih (2.238 ha), primorsko gorsko bukovje (1.905 ha), predalpsko smrekovje na morenah in pobočnih gruščih (975 ha), vezovje z ozkolistnim jesenom (644 ha), predalpsko-alpsko podalpinsko bukovje (620 ha), grmičavo vrbovje (314 ha), visoka barja (praktično ni produkcije debeljadi; 162 ha), orogeno vrbovje (ni evidentiranih površin) in črnikovje (ni evidentiranih površin). Iz tega sledi, da je ostalo zelo malo površin neproučenih, med njimi pa je veliko takšnih, ki jih s klasičnimi gozdarskimi tehnikami ocenjevanja produkcije ne moremo analizirati. Poleg tega ostaja odprto vprašanje ugotavljanja produkcijske sposobnosti neavtohotnih vrst (npr. robinija) in obsežnih nasadov vrst, razširjenih izven naravnega areala. V tem pogledu ostaja nezadostno raziskan črni bor (Primorska). Menimo, da lahko nezadostno raziskana področja in drevesne vrste raziščemo po v zadnjih 30 leti uveljavljeni metodi rastiščnih indeksov (SI).
Pomen za razvoj Slovenije
Gozd v Sloveniji pokriva več kot 60% površine. Poleg številnih neproizvodnih funkcij gozda ostaja proizvodnja lesa med najpomembnejšimi funkcijami gozda, pri čemer pa je za izkoriščenost proizvodnih potencialov najprej potrebno poznati proizvodno sposobnost gozdnih rastišč. Zanesljivost poznavanja potencialov bistveno prispeva k napovedim možnosti povečanja obnovljivih virov energije, možnostim gospodarske rasti z odpiranjem novih delovnih mest v gozdarstvu in priložnosti za samozaposlitev. Poznavanje proizdovnih potencialov daje tudi natančnejše ocene možnosti ponora CO2 na nacionalnem nivoju ter s tem prispeva k nacionalni okoljski politiki.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
