Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Ukrepi za izboljšanje izkoriščenosti proizvodnih potencialov gozdov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
degradirani sestoji, rastiščni indeks, premena, prevzgoja, saditev, sekundarna sukcesija, imigracija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29881  Tomaž Adamič    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  32 
2.  10801  dr. Andrej Bončina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  500 
3.  11958  dr. Robert Brus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  722 
4.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  286 
5.  11253  dr. Jurij Diaci  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2011 - 2014  698 
6.  27615  dr. Andrej Ficko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  143 
7.  26070  dr. Kristjan Jarni  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  95 
8.  20035  dr. Aleš Kadunc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  149 
9.  32063  Petra Kajdiž  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2011 - 2014 
10.  28501  dr. Matija Klopčič  Biotehnika  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  153 
11.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Raziskovalec  2011 - 2014  213 
12.  25666  dr. Aleš Poljanec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  223 
13.  24368  dr. Andrej Rozman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  107 
14.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  217 
15.  30432  Tihomir Rugani    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  36 
16.  10008  dr. Milan Šinko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  122 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.778 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.118 
Povzetek
Trajnostni razvoj v prihodnosti bo temeljil na povečani izrabi biološke produkcije. V Sloveniji je mogoče proizvodno sposobnost gozdov po količini in kakovosti (vrednosti) značilno povečati s premeno malodonosnih sestojev, ki poraščajo blizu četrtine gozdnih rastišč. Številni degradirani sestoji nosijo pečat preteklosti (prekomerno izkoriščanje, steljarjenje, gozdna paša, nasadi), vendar se kljub opustitvi neprimernih rab gozda delež malodonosnih gozdov ne zmanjšuje zaradi zaraščanja kmetijskih površin z gozdom in naravnih ujm. Premene so pomembne tudi v sestojih s spremenjeno drevesno sestavo, ki poraščajo okoli desetine površin gozdov in predstavljajo jedro problema nestabilnih sestojev (podlubniki, rdeča trohnoba, snegolomi in vetrolomi). Za uspešno premeno gozdov so poleg vedenja o obsegu, prioritetnih nalogah in načinih gozdnogojitvene obravnave, zelo pomembni gozdarsko politični vidiki, kot na primer načini spodbujanja in motiviranja lastnikov gozdov. Zaradi povečane izrabe drevesne biomase lahko postanejo malodonosni gozdovi tudi razvojna priložnost za gozdarstvo. Glavni cilji projekta so: 1) izločanje, analiza in primerjava območij gozdov z zmanjšano rastnostjo in stabilnostjo, 2) izdelava predlogov premene malodonosnih in nestabilnih gozdov v izbranih območjih in 3) ekonomska presoja, postavljanje prioritet in predlogi gozdarsko-političnih ukrepov. Skladno s cilji smo projektno delo razdelili na tri sklope. V prvem sklopu bomo iz gozdarskih baz podatkov na temelju kazalnikov kot so npr. rodovitnost rastišč, rastnost, sestojne zasnove, drevesna sestava, lesna zaloga, kakovost sortimentov, velikost sestojev, odprtost sestojev in višina potrebnih vlaganj izločili območja gozdov, kjer je potrebna premena (malodonosni sestoji, nestabilni sestoji). Na temelju večkriterialnih modelov podprtih z ekspertnimi ocenami bomo izdelali prednostne lestvice ukrepanj. Za delo v drugem sklopu smo izbrali tri značilna gozdna območja za premene iz ekonomskih (zaraščajoče površine v Halozah), ekoloških (nasadi smreke na rastišču predalpskih jelovo-bukovih gozdov) in kombiniranih razlogov (nasadi črnega bora na Krasu). Za vsa tri območja bomo izdelali variantne predloge gozdnogojitvenega ukrepanja, ki bodo vključevali ekološko in ekonomsko primerjavo ustaljenega ukrepanja, alternativnih - novih načinov ukrepanja in minimalne nege. Velik poudarek bomo posvetili načrtovanju premene z naravno in kombinirano obnovo ter proučevanju procesov imigracije ciljnih drevesnih vrst. Večina projektnega dela v drugem sklopu bo namenjena kraškemu gozdu, kjer so premene še posebej pomembne zaradi slabega zdravstvenega stanja nasadov črnega bora in podnebnih sprememb (višje temperature, pogostejša suša). V sklopu naravne in kombinirane obnove bomo zastavili več poskusov v naravi, kjer bomo dolgoročno proučevali povezave med pomlajevanjem, razvojem sadik (kvantitativni, kvalitativni in fiziološki znaki) in ekološkimi dejavniki (velikosti vrzeli, položaj v vrzeli, talne in mikroklimatske razmere). V sklopu kombinirane obnove bomo zastavili eksperimentalne nasade hrastov (graden, cer, puhasti hrast) in minoritetnih drevesnih vrst (češnja, skorš, gorski javor). Poudarek bo na čim boljšem emigracijskem potencialu, zagotavljanju zgodnje spolne zrelosti in čim večje rodnosti. V tretjem sklopu bomo izpeljali ekonomsko presojo in primerjavo alternativnih gozdnogojitvenih načinov ukrepanja v izbranih območjih. Proučili bomo dobre prakse iz tujine in predlagali nove načine za spodbujanje in motiviranje lastnikov gozdov za ukrepanje ter pripravili izhodišča za dopolnitve sistema sofinanciranja vlaganj v gozdove. Rezultati projekta bodo pomembni tako z vidika države, saj bodo omogočili celovit pregled problematike premen (prednostne površine, načini aktiviranja lastnikov gozdov), hkrati pa bodo dolgoročno vodili k povečanem izkoriščanju biološke produkcije gozdov. Izbrani primeri dobrih praks na terenu pa bodo v pomoč operativnim gozdarjem za neposredno ukrepanje.
Pomen za razvoj znanosti
V sklopu projekta smo dozdajšnje izkušnje v Sloveniji na področju premen nadgradili z novejšimi znanstvenimi spoznanji iz tujine. Del novih rešitev smo nadgradili z ekonomsko presojo in analizo izvedljivosti ter pripravili več raziskovalnih objektov na Krasu, v Halozah in na Krašici, ki imajo potenciale za nadaljnje raziskave. V raziskovalni projekt so bili vključeni številni študenti z izdelavo dodiplomskih in podiplomskih del ter s sodelovanjem pri neposrednih terenskih meritvah, zato je projekt prispeval k usposabljanju mladih kadrov. Prenos izsledkov projekta je bil na ta način najbolj neposreden. Izsledke projekta že vključujemo v posodobljeno gradivo o malodonosnih in vrstno izmenjanih gozdov v sklopu predmetov na področjih gozdna fitocenologija, dendrologija, gojenje gozdov, prirastoslovje in gozdnogospodarsko načrtovanje, ter gozdna ekonomika. Rezultati projekta so pomemben začetek razvoja metodologij proučevanja in gojitvenega obravnavanja malodonosnih in spremnjenih gozdov tudi izven Slovenije, saj kot rezultat projekta na področju razvoja metodologij aktivno sodelujemo z raziskovalci iz Italije in Hrvaške (v teku je projekt sorodnih raziskav v hrvaški Istri). Mednarodna diseminacija znanstvenih spoznanj projekta bo mogoča preko načrtovanih in že izvedenih (glej poročilo) znanstvenih objav v indeksiranih mednarodnih znanstvenih revijah.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta so pomembni za trajnostni razvoj Slovenije, saj bodo vplivali na učinkovitejše in racionalnejše gospodarjenje z malodonosnimi in ogroženimi gozdovi. Izsledki projekta lahko služijo kot podlaga za usklajeno načrtovanje in izvajanje premen na različnih ravneh, od države do lokalne skupnosti in lastnika gozda. Rezultati projekta bodo v splošnem prispevali k boljši izkoriščenosti proizvodnih potencialov slovenskih gozdov, bolj racionalni rabi gozdov, boljšim odločitvam na področju gozdne politike, razvijanju gojenja gozdov, dopolnjevanju gozdnogospodarskega načrtovanja, ter k aktiviranju produkcijskih potencialov gozdov v Sloveniji. Razpoznavanje in primerjalna analiza območij z velikim razkorakom med rastnostjo sestojev in rastiščnimi potenciali omogoča postavljanje prioritet za ukrepanje tako na državni (gozdarska politika, motiviranje lastnikov gozdov) kot na operativni ravni (bolj kakovostni načrti, prenos znanja v gozdarsko prakso). Nabori možnih inovativnih gojitvenih ukrepov in primeri dobrih praks, ki so nastali s sodelovanjem lastnikov gozdov in lokalnih gozdarjev bodo prispevali k aktiviranju gospodarjenja z gozdovi na izbranih testnih območjih (Kras, Haloze, predalpski jelovobukovi gozdovi). Še bolj k uspešnosti premen prispeva ekonomska presoja potrebnih vlaganj in predlogi gozdarsko političnih ukrepov (gozdnogojitveni projekti, sistemi subvencioniranja). Uspešnost premen je namreč v veliki meri odvisna od motiviranja lastnikov gozdov. Projekt bi lahko posredno, preko premen značilno prispeval k mobilizaciji lesne surovine v Sloveniji, ob zastavitvi širšega programa premen pa bi lahko pričakovali večje količine sortimentov za lesne plošče in biomaso, dolgoročno pa izboljšanje volumenskega in vrednostnega priraščanja sestojev. Predmet premen, oz. izboljševanja so malodonosni in spremenjeni gozdovi. Izboljševanje razmer v prvi skupini gozdov pomeni možnost povečevanja gozdne proizvodnje po količini in kakovosti, izboljševanje strukture druge skupine, pa zmanjševanje tveganja za naravne ujme in s tem ohranjanje dolgoročne zmožnosti gozdnih ekosistemov za opravljanje ekosistemskih storitev. Zaradi tega pričakujemo pomemben dolgoročni prispevek rezultatov projekta na področju varovanja narave in trajnostnega razvoja. Tekom izvajanja projekta smo vzpostavili sodelovanje z deležniki, npr. Zavodom za gozdove Slovenije, predstavniki izvajalcev del ter lastnikov. Na več objektih dobrih praks nam je uspelo povezati znanstveno in strokovno delo ter motivirati lastnike. Prenos znanja je potekal večsmerno, zato pričakujemo, da bodo demonstracijski objekti dobrih praks prispevali k nadaljevanju in izboljševanju začetega dela. Vključevanje delavcev Zavoda za gozdove Slovenije v neposredno raziskovalno delo bo prispevalo h krepitvi razvojnih potencialov in izboljšanju delovanja administracije in javne uprave.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno