Projekti / Programi
Trajnostna raba vode za krepitev rastlinskega pridelovalnega potenciala v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.03 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Voda, kmetijski prostor, okolje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B410 |
Biomedicinske vede |
Veda o zemlji, poljedeljska hidrologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
namakanje, razvoj velikih namakalnih sistemov, gojenje zelenjave, oskrba trga, primerna območja goje
Raziskovalci (11)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
31232 |
dr. Rozalija Cvejić |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
177 |
| 2. |
18132 |
dr. Barbara Čeh |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2012 - 2013 |
712 |
| 3. |
05735 |
dr. Majda Černič Istenič |
Sociologija |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
418 |
| 4. |
29891 |
Bojan Čremožnik |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2013 |
96 |
| 5. |
28495 |
dr. Matjaž Glavan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
303 |
| 6. |
13010 |
dr. Nina Kacjan Maršić |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
385 |
| 7. |
24234 |
Peter Korpar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2011 - 2013 |
0 |
| 8. |
11171 |
dr. Martin Pavlovič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2013 |
423 |
| 9. |
10024 |
dr. Marina Pintar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2011 - 2013 |
842 |
| 10. |
10584 |
dr. Andrej Udovč |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
560 |
| 11. |
19259 |
dr. Vesna Zupanc |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
364 |
Organizacije (2)
Povzetek
V Sloveniji se namaka le 1,45 % kmetijskih zemljišč v uporabi; kar je malo, četudi so naravni potenciali za namakanje relativno dobri. Obstoječi veliki namakalni sistemi niso optimalno izkoriščeni, manjše pa je zanimanje za izgradnjo novih velikih namakalnih sistemov. Težave so pri uvajanju novih velikih namakalnih sistemov, kjer je potrebno usklajeno sodelovanje pristojnih ministrstev in agencij, upravnih enot, lokalnih skupnosti in zainteresiranih bodočih uporabnikov. Namakanje ne poteka organizirano, zato kmetje pogosto namakajo na pamet. Nimamo na voljo točnih podatkov o porabljenih količinah vode za namakanje. Vse to je posledica neobstoja podpornega sistema o odločitvi za namakanje in neznanja o pravilnem izvajanju namakanja. Pri zelenjavi je stopnja samooskrbe pod 40 % in je ena najnižjih samooskrb. Tržna pridelava zelenjave brez namakanja je praktično nemogoča, ekonomski učinek namakanja zelenjave pa je največji. Zato je za zagotavljanje večje prehranske varnosti države, upoštevajoč tudi podnebne spremembe, potrebno povečati namakanje, ki temelji na strokovnih osnovah. V obstoječih poljedelsko-vrtnarskih kolobarjih je potrebno na namakanih površinah zagotoviti prevladujoče zelenjadarstvo. Potrebno je proučiti tudi druge tehnične in tehnološke možnosti za zmanjšanje porabe vode v kmetijstvu oz. za povečanje učinkovitosti rabe tega naravnega vira.
K preučitvi razpisane tematike bo, skozi slikovni prikaz časovno-vsebinskih faz in njihove značilnosti, doprinesla analiza uvajanja ukrepa (Ukrep 125-2), ki vzpodbuja naložbe v velike namakalne sisteme (VNS). Pomemben del projekta je oblikovanje seznama ključnih deležnikov in njihove dejanske in pričakovane vloge znotraj posameznih časovno-vsebinskih faz uvajanja Ukrepa 125-2. Karta, na kateri bo območje Slovenije razdeljeno na, za gojenje zelenjave, zelo primerna, pogojno primerna in neprimerna območja, bo prikazala, kje je pričakovane vloge ključnih deležnikov potrebno najbolj spodbujati. Model trajnega vodenega soodločanja, oblikovan na podlagi primerjalne analize, bo podal način okrepitve sodelovanja s ključnimi deležniki. Sistematična neposredna presoja stopnje rabe VNS bo, glede na porabo vode (vključno z izgubami vode), porabo elektrike, in zasedenost VNS, podala karto stopnje rabe obstoječih VNS. Glede na stanje bodo podane usmeritve in priporočila za pravilno izvajanje in nadzor namakanja ter povečanje učinkovitosti rabe vode v rastlinski pridelavi. Nadgradnja tega bodo izhodišča za vzpostavitev sistema podpore odločanju o namakanju (decision support system) obravnavana z vidika izgradnje metapodatkovne baze in možnosti prikazovanja podatkov. Rezultati projekta bodo zaradi njegove kompleksnosti dali usmeritve pri reševanju problematike namakanja na področju naravnih danosti ter socio-ekonomskih razmer in usmeritev. Kompleksno zasnovan projekt bo osnova za krepitev proizvodnega potenciala kmetijstva in posledično za večanje samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji ob hkratnem upoštevanju trajnostne rabe naravnih virov.
Pomen za razvoj znanosti
Namakanje je postopek dodajanja vode s pomočjo namakalne opreme, ki v rastlinski kmetijski pridelavi lahko prepreči nastanek škode zaradi suše. Ta se na območju Slovenije pojavlja vsake štiri leta in pogosto sovpada s hidrološko. Dodatno lahko namakanje izboljša kakovost in količino pridelka. V aktualnih družbenih razmerah ima namakanje potencial omogočati stabilno oskrbo lokalnega trga z zelenjavo, vendar ga je treba izvajati tako, da hkrati omogoča trajnostno in učinkovito rabo vode. Slednji lastnosti sta pomembni z vidika doseganja dobrega stanja voda. Da bi namakalne sisteme lahko uporabljali, jih je treba uvesti. Kmetijska politika je, z vidika doseganja načrtovanega obsega uvedbe novih velikih namakalnih sistemov skozi Program razvoja podeželja 2007-2013, neučinkovita. Hipoteza naloge, ki se nanaša na nerazpoložljivost vode za namakanje v rastlinski pridelavi na območju Slovenije, je bila, da ima dogovarjanje za vodo v rastlinski pridelavi, na ravni administrativne enote, pomemben vpliv pri doseganju konsenza o rabi vode, ter da dogovarjanje doprinese k zmanjševanju konfliktov pri rabi vode in razvoju bolj specifičnih smernic upravljanja porečij in povodij za dosego dobrega stanja voda. Za izpolnitev hipoteze smo izvedli raziskavo dejavnikov razpoložljivosti vode za namakanje na območju Slovenije, na ravni države, porečja in občine. Vključevala je preučevanje medsektorskih usklajevanj na državni ravni, opazovanje sooblikovanja politike upravljanja voda na ravni porečja ter raziskavo mnenja o dejavnikih razpoložljivosti vode za namakanje na ravni občine. Identificirane dejavnike smo prevedli v želene učinke izboljšane politike razvoja velikih namakalnih sistemov, ki temelji na dogovarjanju za rabo vode za namakanje. Ta obsega instrumente podrobnejšega načrta upravljanja voda, informiranja akterjev razvoja na področju prostorsko-količinskih danosti razvoja namakanja in na področju pridobivanja dovoljenj in soglasij, kot tudi opredelitev pristopa k razvoju namakanja, ki definira aktivno vlogo nosilca politike razvoja velikih namakalnih sistemov ter njegovo sodelovanje z akterji razvoja namakanja na državni, regionalni in lokalni ravni.
Pomen za razvoj Slovenije
Ciljni raziskovalni program (CRP) z naslovom Trajnostna raba vode za krepitev rastlinskega pridelovalnega potenciala v Sloveniji (V4-1131) je nadgradnja CRP Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi (V4-0487) (dokončan v letu 2010) in CRP Projekcija vodnih količin za namakanje v Sloveniji (V4-1066) (dokončan v letu 2012). Skupen namen navedenih projektov je vzpodbujanje trajnostne kmetijske pridelave na vodovarčen način. Namakanje smo na območju Slovenije do nedavnega prištevali med dopolnilne ukrepe za preprečevanje suše v kmetijstvu in doseganje stalnega in kakovostnega pridelka v rastlinski pridelavi. Z vse močnejšimi željami po oskrbi lokalni oskrbi trga z zelenjavo namakanje umeščamo med temeljne tehnični ukrep. Kmetijska politika vzpodbuja učinkovito rabo vode finančno, skozi ukrepe Programa razvoja podeželja (PRP) 2007-2013 125 in 121. Na področju izvajanja ukrepa 125 (investicije v velike namakalne sisteme) se srečujemo z implementacijskim deficitom. Potrebne so prilagoditve politike razvoja, da bi le-ta v večji meri doprinesel k dvigu konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev. S preučitvijo možnosti izboljšanega sodelovanja različnih organizacij na področju uvajanja velikih namakalnih sistemom je raziskava doprinesla k oblikovanju neposrednih izhodišč za nadaljnji razvoj velikih namakalnih sistemov. Karta potencialno najprimernejših območij primernih za pridelavo zelenjave daje usmeritev na katerih območjih Slovenije je sodelovanje s ključnimi deležniki potrebno v prihodnjih letih okrepit. Pri opredelitvi območij najprimernejših za pridelavo zelenjave je upoštevana tudi razpoložljivost vodnih količin za namakanje. S proučitvijo stopnje rabe obstoječih VNS so bila pripravljena izhodišča za pripravo ukrepov za posodobitve obstoječih velikih namakalnih sistemom ter njihovo izboljšano rabo. Z izhodišči za racionalizacijo rabe vode v kmetijski pridelavi je kmetijski sektor naredil korak naprej in se bo informirano lahko neposredno vključeval k uresničevanju ukrepov predpisanih z Načrtom upravljanja voda (NUV) za vodni območji Donave in Jadranskega morja (NUV, 2011), ki je prešel v veljavo s sprejetjem Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Ur.l. RS, št. 61/2011). Rezultati pa so v pomoč tudi pri oblikovanju druge generacije NUV. S pripravo izhodišč za vzpostavitev sistema podpore odločanju o namakanju (SPO) so pripravljene smernice za zasnovo metapodatkovne baze, kot ključnega elementa SPO. Rezultati projekta dajejo usmeritve pri reševanju problematike namakanja na področju naravnih danosti ter socio-ekonomskih razmer. Rezultati bodo osnova za krepitev proizvodnega potenciala kmetijstva in za povečanje domače oskrbe z zelenjavo v Sloveniji ob
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
